Učitelj

30 Учитељ.

Nasloniti se hočem na eksaktna izvajanja 5. univ. prof. dr. Метђа o duševnosti in pristati na njegovo razdelitev V

1) doživljaje uma

2) doživljaje nagnenja, ter na tej podlagi graditi dalje. Ako imamo Šštiri elementarne Vrste doživlanja (predstave, misli, čustva in stremljenja) in ako to doživljanje de facto tvori svet za · se, potfem sledi nujno, da mora moderni vzgojitelj brez obotavljanja pristopitli k podrobne mu opozovanju tega posebnega sveta in spoznavanju njega upliva na zvakdanjost. Pri tem raziskovanju bo našel, da odgovarja vsakemu doživljaju s to in to vsebino Vv cmislu brezčasne nujuosti tudi le ta in ta nepsihičen pojav kot njegov „predmet“, iz česar sledi, da je eminentne važnosti vplivanje na prav len razvoj otrokove psihe. Ako hočemo ustvariti Tharmoničuo dušo, moramo temu primerno pospeševati in oblikovati tako otrokovo umsko (predstave, misli), kot njegovo nagonsko {čustvo, stremljenje) doživilanje. Ти iči jedro razlike med takozvano fradicionelno in moderno prakso pri vzgaianiu. Dočim је prva protežirala intelekt in zanemajala čustveno plat, ali је pa обоје сејо сјауПа у гобзћуо рпргам! та posmrtnost, upošteva druga vsaj v teoriji, ki polagoma tudi Хе pronica v prakso, oboje enakomereo in skuša najti sredstva ter pota za dosego harmonične šloveške duše.

S tega stališča se mi zdi tudi potrebno kritično analizirati “defin:cijo vzgajanja g. dr. Fr. Žgeča, ki se glasit......... o Vzgoja je razvijanje vseh produktivnih sili (teh plasti) in predeferminiranje njih hotenja na rešitev nalog današnje dobe“. Ponesrečen se mi zdi izraz „vzgoja“. Glasilo naj bi se „Vzgajanje“, ki pomeni nekaj trajajojččega, medtem ko smatram pojem „vzgoja“ za nekaj dovršenega, ki ne more biti stavljeno V sklad z ostalimi tvrditvami:.... je razvijanje itd. Dalje moram konstatirati, da vzgajanje ni in ne more biti razvijanje produktivnih sil in predeterminiranje hotenja na rešitev itd. Vzgajanje more biti le gotove vrste vplivanje (udejstvovanje), ki eventualno pospešuje ali pa zatira razvoj sil v ofroku, nikakor pa ni razvijanje samo! Istotako vzgajanje kot trajajoče uplivanje ne more biti predeterminiranje hotenja na rešitev gotovih nalog. Ako uporabljam pojem „predeferminiranje“ pri vsgoji, potem hočem reči s .tem, da sem v človeku ustvaril razpološenje, ki bo pri takih in enakih pril:kah v gotovem smislu reagiralo. To je pa mogoče samo takral, če je