Učitelj

Znanstvena pedagogika 679:

Род Копсетгасцо пе гагштејо ŽZiller in · пјесом somišljeniki ter tudi vsi drogi metodiki tistega neprisiljenega nanašanja in naslanjanja predmeta na predmet kakor — saj to pospešuje vsak razboriti učitelj, kjer koli se nudi prilika sama ob sebi, ne da bi jo moral prevleči za lase — nego koncentracija je Zillerju podreditev vseh. učnih predmetov pod eno samo učno snov, a ta Боф! КиИштпо zgodovinska mišljenjska 5поу, to je taka snov, ki zlasti „vzgojno vpliva na učence. Ха vsako izmed osmerih šolskih let je izbral Ziller· po· eno tako kulturno zgodovinsko snov, nekaj iz bajestroia in prosvetne, največ pa iz svete zgodvine, in sicer za prvo šolsko leto dvanajst baik, za drugo življenje Robinsonovo, та tretje zgodovino očakov izraelskih, za četrto sodnike izraelske, za peto kralia izraelska, za šesto življenje Jezusovo, za Se mo dejanje apostolov in za osmo reformacijsko dobo. Te osmere mišljeniske snovi ustrezajo po Zillerjevem mnenju osmerim kultarnim stopnjam, ki jih je baje človeštvo prehoilo od praveka pa do današnjega dne in tak isto baje ustreca mišljenska snov vsakega šolskega leta·baš dobi duševneca rasvitka ofrok, ki so v dotičnem šolskem letu, tako da vsak otrok v osmih šolskih letih, t. i. od šestega do štirnajstega leta prekorači osmere zgodovinsko-kulturne stopnje vsega človeštva.

Da otrok v predšolski dobi pod vplivom svojih vzgojiteljev, morda prehodi tudi kako kulturio stopnjo, tega seveda Ziller v svoji genijalnosti ni pomislil, kakor je tudi genijalno preztl, da је z reformacijsko kulturno stopnjo od svojih pedagoških preosnov že „a limine“ odpalmil — vse katoliške Nemce, kakor je tudi prezrl veliko večino fistih šol, ki niso tako srečne, da bi imele osem razredov in v katerih se vsak čas križajo raznovrstne kulturne stopnje, ko se hkrati poučuje po več šolskih let v isti sobi.

Тода pustimo za sedaj te in enake pomisleke ter pozvedimoraje, kako si misli Ziller koncentracijo na podlagi kulturno-zgodovinsk:h stopenj. Pojasnimo to s primerom !

Med dvanajsterimi bajkami prve kulturne stopnje prvega šolskega leta je tudi povest O sedmerih kozicah. Z le-to „mišljenjsko snovjo“ naj bi deca vsrkala. ne le moralno-verskih v njei tičočih idej, nego nai bi se ob njej hkrati vadila v čitanju in pisanju, naj bi se seznanila s številom 8 (7 kozič in 1 koza), naj bi proučila kozo v prirodopisnem in zemljepisnem pogledu, naj. ibi se naučila kozo narisati ter naj bi tudi kaj svedela o mlekar--