Jugoslovenski Rotar

ein gewisser Ausweis mitgegeben, der, dass es entstanden ist im steten Hinblick auf eine Kinderstube und dass seine Gedanken erwogen und gewogen wurden uber dem Dufte frisch umgrabener Schollen. Take misli obhajajo tudi mene ob tem mojem predavaпји, 1 ба Копсијет 5 trdno vero, da bi se ljudje na svoji poti skozi življenje pod našo belo zastavo z geslom služenja у дићи druzbenega Zivljenskega nazora, v marsicem izpremenili: Clovek éloveku ne bi bil volk, ampak brat; administracija bi bila vy resnici sluzenje; v ekonomiji bi zavladala med produkcijo in konsumpcijo harmonija; umetnosti bi ne bile samo v okras in zabavo; politika ne bi bila samo stekaliScée borbe za oblast, ampak tekmovalna arena, kdo bo boljši pri delu: narodi kot kulturne individualnosti bi tekmovali, da čim boljše izvrše svoje naravno funkcijo in da kar največ svojega duha in samobitne kulture prispevajo splošnemu napredku; in končno, uravnovesil bi se pravilen odnos med onimi, ki ustvarjajo duhovne in materijalne dobrine in med onimi, ki te dobrine predelavajo in jih izrocajo v konsumpcijo. —_

6o-GODIŠNJICA Prof. Dra BOŽIDARA SPIŠIĆA

člana R. C. Zagreb.

6. ТХ. о. g. navrsio je 60-godisnjicu svoga života zagrebački lijeénik, sveuéiliStni profesor i učenjak dr. Božidar Spišić.

Jamačno nijedno liječničko ime nije diljem cijele naše države toliko poznato u najširim narodnim slojevima kao ime prof. dra. Božidara Spišića. On je kod nas nestor otropedije, te razmjerno najmladje struke liječništva. Kao mlad liječnik, oduševljen za svoj poziv, nakon studija u inozemstvu donosi on k nama prve primjene otropedije. Vrijeme je htjelo da taj njegov pregalacki rad postane jedam od najvažnijih ogranaka pomoći ljudima dolazi period velikih ratova. Dr. Spišić kao dobrovoljni liječnik iz Hrvatske stavlja svoje znanje i iskustvo na raspolaganje srpskoj vojsci u balkamskim ratovima. Onda dolazi svjetski rat — prof. Spišić organizuje 1915. jedan od prvih ortopedskih odjela na Slavenskom Jugu najprije u bolnici Crvenoga Križa u Zagrebu, a zatim prvu ortopedsku bolnicu u zgradi sadašnje očne i neurološke klinike u Zagrebu, te radionice i školu za invalide u barakama na Ciglani. Treću ortopedsku bolnicu organizuje godine 1918. na Sv. Duhu u zgradi sadašnje zakladne bolnice. Uporedo teče njegovo mastojanje, kad je postao profesorom hrvatskoga sveučilišta, da se osnuje klinika i da je učini rasadištem ortopedske znanosti, a 1930 osniva u dječjoj klinici provizornu ortopedsku kliniku. ''o je polazna točka za njegovo veliko djelo: skrb za sakatu djecu.

180