JUS standardizacija

i | |

STANI

BILTEN SAVEZNE KOMISIJE ZA STANDARDIZACIJU = BEOGRAD

Godina 1954

Avgust

Broj 8

TEHRIŠKA TERMINOLOGIJA V JUCEOSLOVANSKIH STANDARDIH

Problem tehniške terminologije v jugoslovanskih standardih. je po vseh znakih sodeč, še vedno enako pereč in bremeneč za Savezno komisijo za standardizacijo ter vse interesente, kakor je bil ob prvih začetkih izdajanja zadevne uredbe iz leta 1951. V tem nas vnovič potrjujejo izvajanja B. Munjize v članku »U prilog jedinstvene tehničke terminologije« v junijski številki »Standardizacije«, kjer prihaja pisec po analizi raznoterih objektivnih, pa tudi subjektivnih težav pri tem delu do zaključka, da bi se delo z našo edinstveno fterminologijo moralo premakniti z mrtve točke, za kar manjka — po njegovem — samo edinstvena avtoriteta, ki bi to delo zedinila, mu dala osnovne smernice ter smelo in odločno pokazala, kako daleč bi bilo pri izvrševanju Te naloge podrejevati svoja osebna gledanja, in čustva.

Te piščeve misli nam. dajejo — čeprav smo svoje stališče do vprašanja izdaje jugoslovanskih standardov V srbohrvatskem: jeziku opredelili že mpred dvema letoma (glej »Standardizacija« maj 1952) — ponovno povod za nekatere načelme pripombe.v ftej stvari, predvsem: zaradi tega, ker smo se v tem. času pri sestavljanju Splošnega (slovenskega) tehniškega slovarja pod okriljem Slovenske akademije znanosti im umetnosti dokopali do pre nekaterih dragocenih skušenj v praktičnem terminološkem: delu, hkrati pa dobili tudi nekaj vpogleda v mednarodno terminološko dejavnost, ki nam je — med drugim — dala tudi dokaze za to, da je treba problem naših. standardov in naših terminologij v načelu načenjati z vidika treh jugoslovanskih jezikov: srbohrvatskega, slovenskega in makedonskega. Kolikor smo se: pri tem glede standardov zaradi nujne potrebe sporazumeli za enega im najbolj razširjenega, med njimi s tem da bomo gradivo pozneje, kakor koli napravili dostopno glehernemu slovensko govorečemu in pišočemu človeku, nismo storili nobeme krivice naši materinščini, v katero niti V tehniškem jeziku ni mogoče, brez škode za njeno čistost in samosvojnost, vključevati nobenih novih izposojenih besed iz srbohrvaščine, (čeprav s tem ni rečeno, da bi se v konkretnih primerih ne mogli zediniti tudi za. enoten izraz, obvezen in skupen v vseh. treh jugoslovanskih jezikih).

Toliko nasploh! Če uvedemo naslednje pripombe k >»edinstveni tehniški terminologijić« z navedbo, da je v zadnjih: dveh letih delo s splošnim slovenskim tehniškim slovarjem. učakalo primeren vzpon in dobro obetajoč napredek, storimo To zaradi tega, da bo razumljivo, po kakšni poti smo prišli do mekaterih praktičnih ugotovitev, ki bodo morda pomagale premagovati ovire, na katere zadevajo tudi terminološki delavci s srbohrvatskega jezikovnega področja.

Problem, ki ga pisec označuje kot »odpor profi edinstveni jugoslovanski terminologiji«, je glede na individualnost slovenskega knjižnega jezika pri nas odvečen. Vse kakor govori v prid srbohrvatskemu edinstvenemu tehniškemu besedišču, velja seveda v enaki meri tudi za slovenskega, se pravi tudi slovenski

STANDARDIZACIJA Godina 1954

Br. 8

termin je »sredstvo za niz ekonomskih prednosti, za kvalitetnejše izpopolnjevanje sftrokovnih kadrov in lažje osvajanje znanstveno-tehniških. pridobitev«. Zato je težnja po dobri slovenski tehniški besedi prav toliko utemeljena kakor po edinstveni srbohrvatski.

Zelo plodno — in razmeroma lahko izvedljivo, kolikor ne zadeva na neogibne težave zaradi preobremenjenosti z delom na obeh: straneh — se je pri slovenskem terminološkem delu razvilo sodelovanje med tehniki im lingvisti. Razprave o nekaterih spornih izrazih, ki so veljali čeprav slabi — že za ukoreninjenme, so pokazale zgledno prizadevanje v obeh taborih, da smo dobili v posameznih primerih najboljšo inačico; vprašanje njene uveljavitve je odvisno seveda od čim uspešnejših načinov za njeno popularizacijo. Rezultati s te strani s pridobitvami prečiščenega tehniškega izrazja — V sedanji fazi terminološkega dela zaradi pomanjkanja sredstev žal niso povsem zadovoljivi.

Borba proti tuji navlaki v tehniškem: jeziku tudi V slovenskem jezikovnem. področju ni kdo ve kako uspešna. Izvori tega precej širokega, zla so znani in mu v sedanjih okoliščinah ni lahko priti do živega. Prav gotovo bo v tem: pogledu mnogo in največ storil čas sam, vendar to ne sme biti izgovor, da bi ljudje, ki so se posvetili jezikovni stavbi tehniških ved ne poskušali vsega, da se proces prečiščenja in ustalitve pravega in pravilnega tehniškega jezika kar moč pospeši. V tem pogledu bi nam lahko mnogo koristil vsak slikovni zbir najbolj znanih tehničnih izrazov z raznih področij, ki naj bi bil čim primerneje dostopen določenemu krogu delovnih ljudi, ki dam za dnevom V praksi uporabljajo to besedje. Za izvedbo tega načrta pa so naklade vi. slovenskem: jeziku v nesprejemljivem razmerju z materialnimi stroški zanje.

Ostale težave, s katerimi se .morajo spoprijeti naši tovariši pri ustvarjanju edinstvene tehniške terminologije v srbohrvaščini, pri nas Slovencih. niso tako. občutne in zdi se vsaj tako, da se bo teža dela pred dokončno redakcijo slovenskega tehniškega slovarja pokazala predvsem v obsegu in raznolikosti snovi, ki jo mora zajeti. Sicer pa ta del naše problematike ne posega več neposredno v vprašanje jugoslovanskih standardov, ki jim je nadaljnji razvoj že začrtan v okviru — tudi po našem — najpravilnejše teze, da se je Treba po sili razmer zateči k najzadovoljivejši rešitvi (čeprav morda na škodo terminološke dognanosti): izdajanje stamdardov samo v srbohrvatskem jeziku im vzhodnem. Rnarečju ter latinici z vključevanjem. terminov, ki so do zdaj najbolj znani na čim večjem območju.

Vzporedno z notranjim terminološkim delom, in in spremljanjem prizadevanj Savezne komisije za standardizacijo za tiskanje in razširjanje jugoslovanskih standardov pa skuša Tehniška sekcija terminološke komisije pri SAZU najti pot in možnosti sodelovanja tudi v mednarodni terminološki organizaciji, t.j. konkretno v tehniškem komiteju mednarodne organizacije za standardizacijo ISO. Ta oslomba na medna-

Strana 155—18& Beaeogsad