Sokolski vestnik

12

prednjaka-učitelja, z njegovim izkustvom, z njegovo iznajdljivostjo, ki so pa odvisne tudi od marljivosti in sposobnosti telovadcev. Tudi isti učitelj ne more imeti vedno iste metode, ker se mora ravnati po izpremenljivih činiteljih, po krajevnih in časovnih razmerah toda ena stvar je, ki se ne izpreminja in ki je pri vseh ostalih izpremembah vedno ista, to je cilj telesne vzgoje. Pri vsaki metodi poudarjamo predvsem njeno zmožnost razvoja in napredka in se sklicujemo na uspehe, ki smo jih dosegli z njo. F.dino po uspehih spoznavamo, ali je bila metoda dobra ali slaba. * Opozarjamo, s kako ljubeznijo se oklepa mladina društvene telesne vzgoje, ki io je ustvaril naš Tyrš in primerjajmo s to ljubeznijo tisti hlad, s katerim se vdaja mladina takozvani ~šolski“ telesni vzgoji, ki jo vodijo v duhu nemške telovadbe ali pa v duhu, ki duši in übija individualnost ter se bliža dresuri mladih bitij 1 Telovadba bi bila preenolična, ako bi vadili vse prvine in vaje po onem redu, po katerem so zbrane v telovadnem sestavu. V telovadnici ne uporabljamo vedno vseh v sestavu naštetih vaj, temveč izbiramo .one, ki so našim vzgojnim smotrom najbolj prikladne, telesnemu razvoju in zdravju koristne in izdatne. Velika prednost sokolskega sestava je v tem, da ne določujemo točno predpisanih sestav prvin, temveč da prepuščamovaditeljem izbiro prvin in sestavljanje prvin. Izogibamo se vajam, ki bi bile morebiti na kvar zdravju, mišičju, krvnemu obtoku, dihalnim in drugim organom. Pri pouku telovadbe nam torej ne sme biti poglavitni cilj metodično razvijanje posameznih vadbenih strok, razredov, panog in vrst na orodju aii brez orodja, temveč imeti nam je pred očmi neprenehoma glavni smoter, da hočemo s telesnimi vajami prispevati k telesnemu razvoju, ne pa k razvoju telovadbe same in njenih vadbenih vrst. Nauk, kako nam je vaje izbirati in kako nam je pri vajah pravilno m smotreno postopati, se zove rnetudiba telovadbe.

Enotni telovadni kroj.

T. O. in starešinstvo jugoslovanskega Sokolskega Saveza sta sporazumno določila za ves Savez naslednji enotni telovadni kroj; I, it) moška deca (od 6. do 12. leta); sjve platnene hlače z bivšim slovenskim pasom, rdečo srajco in črnogorsko kapo, črne nogavice in črne čevlje; b) moški naraščaj (od 12. do 18. leta); a) telovadni kroj: kratke sive hlače z bivšim slovenskim pasom (brez srajce in čevljev)' b) svečanostih kroj' rdeča srajca s črno kravato, dolge hlače iz blaga kakor članstvo, pas kakor članstvo, brez monograma, kapa kakor članstvo, brez peresa, temveč samo znak sokola z razpetimi perotmi. 11. n) ženska deca (od 6. do 12. leta); siva. lanena, platnena halja z rdeče obšitimi rokavi v širokosti 1-5 cm na rokavih, na dolnjem robu krila pa v širini 2-5 cm. Pod vratom narodni motiv (povzetek iz rokava članic), okoli pasu rdeči gajtan (pas). Hlače iz enakega blaga z naramnicami, nad kolenom zadrga, črne nogavice, ,črni čevlji, na glavi čepica-dalmatinka. b) ženski naraščaj (od 12. do 16. leta); temnomodro krilo do kolen, položeno, hlače enake barve, zadrga nad kolenom, bela košulja, spredaj zapeta s 3 cm širokim pasom z gumbi za pritrjevanje hlač in krila, okrog vrata skvačkan rob z gajtanom, rokavi všiti, nad komolcem 2 cm širok rob, nad robom ornamentika kot pri članicah v temnomodri barvi; rdeči pas iz ruša v širini 4 cm. Na glavi bela ruta, nogavice črne, telovadni čevlji črni.