Učitelj

Uvod v individualno jugoslovansko vzgajanje __- 20

novo teorijo v2goJmi racionalizem, ki se skuša prilagoditi prirodnim zakonom vsaj v toliko, da forsira za svoj temeljni stavek „mens sana in corpore sano“ (Juvenal) obenem pa se naslanja še na izsledke predhodnih teorij. John Loche odločno nastopa v svojem delu za ta dva principa tako, da ga moremo sprejeti med predhodnike vzgojnega nafturalizma, ki je našel v Jean Jaques Rousseau najizrazitejšega zastopnika. Njegova teza „vse je dobro, kar pride iz stvarm kovih rok, vše se pokvari v človeških токаћ“ је zrevoligiorirah dotedanje tradicionelno vzgojstvo in ga pokremila v povsem novo smer, koje грош 50 bili filantropi in deloma tudi novohumanisti.

Od tu dalje se pojavljajo vedno z nova kombinacijski sistemi starih teorij z malenkostnimi spremembami. Zdai se povdarja, da је temelj uspešnepa vzgojnega uplivauja to, zdaj горе! nekai drugega in mirno lahko trdimo, da so tudi najmodernejše zahteve med modernimi vedno, ali pa vsaj po večini znova odkrito, stare pozabljene resnice. |

Zasluga moderne je, da je pritegnila s svoje področje vse ouo, kar tvori temelj pravega vzgajanja, da je postala praktični korelat feorelfičnim znanostim, ki raziskujejo sicer iste predmete kot na pr.: psiholog, etik i t. d. ampak s povsem drugega vidika. S tem pa mora sprejeti tudi njihove zakone, ki ustvarjajo iz sic Fr starih resnic nove cilje in tudi predvsem seveda nova pota našemu vzgajanju.

Moderne težnje. -

Zdi se mi, da bodo te težnje najenostavneje in najprecizneje označene s stavkom: Vzgojiti moramo bitje, ki bo naš!o že v tem življenju samem raison d' aitre za svoje bivanje in ki bo zmožnosamostojno reševati vse iste naloge, ki jih stavi nanj vsakdanje življenje. V- dosego tega pa je potrebno temeljito poznanje vseh zakonov razvoja življenja na tem svetlu in zopet se je treba obrniti prevsem na dve vedi: etiko in psihologijo.

Dočim nam prva ha znanstveni podlagi predpisuje norme, ki so veljavne v splošnem za vsakogar in za vse čase in se kot take torej ne morejo bistveno razlikovati od norem starih filozožfc V v kolikor {ii niso ishajali iz napačnih premis, je psihologija ved?2,, ki je v neprestanem izpopolnjevanju in je tedai vezama tudi na čas v kojem je nastala.