Ženski pokret

Toronto, Montreal. Preden so še prispele na deločeno mesto, so jim bili povsod pripravili nasprotniki že teren; mislili so, da ga bodo sebi, a so se strašno zmotili. Tako je v Detroitu zahtevalo 50 cerkev govornice, v Torontu se je zbralo 3000 poslušalcev, vsa ostala zborovanja so bila prenapolnjena. Iz Montreala so odšle delegatinje iz Anglije, Francije, Holandske, Nemčije in Zedinjenih držav še v Ottawo, kjer je sedež parlamenta Kanade. V kanadskem parlamentu je le ena žena poslanec, ki je hkratu najmlajši član parlamenta. Stara je 33 let, učiteljica po poklicu in je poslanec stranke farmerjev. Pri vseh političnih strankah uživa izreden ugled. Skromna in preprosta je, pri tem nenavadno zdravega, bistrega uma, osebnost, ki osvaja. V parlamentu je priredila gostom banket, katerega se je udeležilo okolo ICO oseb. Prišli so poslanci vseh političnih strank, ki so z zanimanjem poslušali poročilo delegatk o politični situaciji v njihovih deželah. Zvečer je bilo javno zborovanje. Prihodnji dan so govorile delegatinje v seminarju za učiteljice, kjer jih je poslušalo 400 mladih deklet, bodočih učiteljic, ki so prav isti dan pričele polagati maturo. Poletna šola se je otvorila 17. maja svečer. Prihodnji dan je govorila prva Jane Addamsova, za njo rektorjev namestnik univerze in potem je govorilo 20 evropskih delegatinj vsaka po 5 minut o političnem položaju svojih držav. Ta uvod je napravil najboljši vtis, kar je priznalo tudi časopisje, in je mnogo pripomogel k dobremu uspehu šole. Izmed predavanj, ki so se vršila vsak dan od 10 —1 in od 4—6, omenjam sledeča; Zgodovinski razvoj internacijonalizma, prof. Schevill; Internacijonalizem v umetnosti, Lorado Taft; Goethe-internacijonalist, Heymannova; Plemensko vprašanje in mir, J. W. Johnson; Zunanja politika angleške delavske vlade, dr. Ethel Williams i t. d. 29. maja so se zbrali vsi udeležniki kongresa v Hull-housu, kjer so razpravljali o vprašanju „Internacijonalizem in priseljevanje". Zanimiv je bil v poteku šole dan, ko so drug za drugim govorili trije duhovniki: katoliški, protestantski in židovski ter razložili stališče svojih cerkva napram vprašanju o vojni. Katoliški duhovnik se je priznal kot zagovornik obrambne vojne, med tem ko sta ostala dva odklonila vsako vojno! Zadnji dan poletne šole, 31. maj, je bil dan mladine in se je razpravljalo o temi „Novo mladinsko gibanje za mir.“ Mladina obojega spola iz Indije, Kitajske, Amerike, Norveške it, d. je nastopala in jasno povedala svoje mnenje, da zavrača frazo starih „da je treba očuvati deželo pradedov, „ki je že tolikokrat pripeljala do krvavega obračunavanja. Mladina hoče na

311

K miru

311