Arhiv UNS — Stari listovi — Najstariji

Ostali slovanski svet.

{Zmaj Jovan Jovanovič), najslavnejši srbski pesnik, praznoval je dne 6. decembra 1883. svoj petdeseti god. Nekaj let živi že na Dnnaji, od koder urednje dvoje srbskih listov, jednega za mladino, a drugega za veseljake (Starmali). Ime Zmaj ima od svojega humorističnega lista „Zmaja“. Jovanoviča ne omenjamo zarad pesniške veljave; povdarili bi radi, da je ta pesnik prvi v Srbih uvel nov žanr pesmi, a to so „otroške pesmi“, katerih je res mnogo in mnogo podaril in posvetil drobnim srbskim otrokom. (Prijatelj Slovanov Aleksander J. Košeljev.) Tega znanega slovanofila so pokopali nedavno v Moskvi. Košeljev je doživel 78. leto; bil je od krimske in do najnovejše turške vojske „duša“ ruskih slovanofllov. O vsaki priliki je zagovarjal kmete in ~zemstvo“, v čemer sta mu pomagala posebno Jurij Samarin in knez Čerkaskij. Mi tega Rusa zato omenjamo, ker je izdajal razne novine, v katerih je veliko pisal o Slovanih. V njegovem listu: „Ruska Beseda 11 (od 1856 —1860) je priobčil tudi pokojni Klun mnogo lepih razprav o Slovencih; seveda takrat je bil Klun še dober Slovan. (Buške narodne šole.) Nedavno je umrl Rus baron Kort, kateri je bil velik prijatelj šole, kmetov in napredka. Baron Korf je uredil vse narodne šole v jekatarinovski guberniji na svojem posestvu. Da bi videl, kake moderne šole imajo drugi narodje, šel je na Švicarsko, v domovino slavnega učitelja Pestalozija. Njemu se ima zahvaliti Rusija, katera je bila še pred 100 leti brez osnovnih šol, da jih ima zdaj čez 30.000. V Pragi, dne 29. decembra 1883. (Izv. dopis.) Takisto, kakor se za slovenski narod ne goji nikjer toliko sočutja in tako vroče ljubezni, kolikor med narodom češkim, tudi gotovo ne bode naroda, kateri bi najmlajše duševno dete njegovo „Slovana“ pozdravil s tako iskreno radostjo in s tako odkritosrčnimi voščili, kakor narod češki ! Saj nam je Cehom iz naše več nego tisočletne izkušnje predobro znano, kako težak je boj z onimi sovražniki vseh humanih načel, kateri ne podirajo neprenehoma samo svobode in razvoja naše. narodnosti- temveč., si celo prizadevajo uničiti nje obstoj. Dobro nam je znano, da so nas Cehe v prvem trenotku našega prebujenja oteli gotove smrti sicer samo zgodovinski spomini ; vemo pa tudi, da nam zopet samo slovanska ideja more priboriti in zagotoviti srečno bodočnost. V slovanski ideji je naša rešitev, naša moč; v njej se ohranjujemo, utrjujemo in poveličujemo svoje narodno življenje; ž njo postajamo naravni udje velikega slovanskega naroda, kateri šteje več nego sto milijonov ljudi. To idejo gojiti in širiti povsodi in z vsemi svojimi močmi, mora biti naloga vsakemu iskrenemu Slovanu, čegar obzorje sega preko zdanjosti. če bodete tedaj Slovenci v tem oziru z nami jedne misli; če bodete gojili slovansko pobratimstvo, vrhu tega pa zlato svobodo povsod in v vsakem oziru zagovarjali ter širili pravo omiko med narodom : dosegli boste gotovo vse, česar si srečen narod le želeti more; okrepili se boste sebi in vsemu Slovanstvu na korist. In v tem zmislu naj deluje ~Slovan 11 ! To je naše češko voščilo, to naš slovanski pozdrav !

Prihodnjič o najnovejšera gibanji v našem narodnem življenji. Sredec, konec decembra 1883. (0 razvoji političnihstranekna Bolgarske m.) Dokler je bolgarski narod bil pod turškim jarmom, ni se delil na stranke, nego ves narod je bil samo jedna stranka, kateri je bilo gaslo: buditi narod in ga usposabljati za osvob o j enj e. Zato so bili v teh časih vsi možje jednega mišljenja, vsi so bili jednakomisleči vodniki narodu na prosvetnem in političnem polji; a to šobili učitelji (ali „daskali“) in duhovniki. Vsak Bolgar, ki si je pridobil izven domovine kaj znanja, poprijel se je, ako se je vrnil v domovino, učiteljstva. In tako so ti osnovali svoje bolgarske šole že pred osvobojenjem v vseh mestih ip celo po večjih vaseh na Bolgarskem. Strankarskih političnih časopisov tudi ni bilo. Ti so se ponajveč prepirali o cerkvenih zadevah ; a drugače so so se brigali vsi samo za omiko naroda in so pridno gojili bolgarsko književnost. Tudi narodno blago so nabirali dosti pridno. Časopisi so izhajali seveda najlažje izven domovine, kamor ni dosegala turška roka, n. pr. v Bukureštu, Bradi, Belemgradu itd. Politične stranke so se začele sestavljati še le po osvoboditeljni vojski, in to, ko je še bila v deželi ruska okupacija. Javno so nastopile te stranke prvikrat v Trnovskem „velikem narodnem sobranji 41 1. 1878.,k0 se je krojila bolgarska ~konštitucija“ (ustav). Tam so se razdelili na dva oddelka; v jednem so bili umereni, ki niso zahtevali kar precej toliko svobode, nego „cum grano salis"; a v drugem so bili ponajveč mlajši sinovi domovine, kateri so hoteli imeti na Balkanu drugo Švicarsko. Poslednjih je bilo več in zato je bil prvi ustav tako svobodoumen, da je presegal celo svoje uzore Švicarsko in zanj trèsedé', katere je izgovoril pred nekterimi leti francoski poslanec v parlamentu, rekši: ~Dajte nam Francozom svobodo, kakeršno imajo na Bolgarskem !“ ~Svobode pijani l4 je najprimernejši izraz, kateri bi mogel najbolje označevati položaj bolgarskega naroda v onih mesecih po Trnovskem velikem sobranji, ko se je v vseh glavah vrtelo samo: konstitucija konstitucija! ne da bi jej znali mnogi nje pravi pomen. Samo ~k on servat or i u niso od nje upali nič dobrega ; takisto ne Rusi, kateri so bili še zmirorn v raznih imenitnih službah. Ko je prišel knez v Bolgarijo, ni mu bilo treba dolgo razmišljevati, na ktero stran naj bi se oprl najprej : z liberalci, katerim je bil uzor republika, ni bilo varno ~češenj zobati 41 ; konservativcev je bilo sicer malo, a njihove sposobnosti so v raznem oziru večje, nego protivniške, ti so se mu zdeli tudi bolj „hoffahig“, a drugi so se mu videli demokratje bolj ali manj. (Konec prih.).

Česko narodno gledališče v Pragi.

Leta 1850. se je ustanovil v Pragi odbor, čegar naloga je bila zbirati prostovoljne doneske za zidanje narodnega gledališča, a še le lani tedaj po dolgih tri il in tridesetih letih učakal je češki narod veselega dne, ko se je odprl hram češkim Modricam. Zgodilo se je to 18. novembra. Iz vseh strani češke j domovine so prihiteli ta dan v staroslavno zlato Prago češki domoljubi, da bi se osebno udeležili velikega narodnega praznika; prišli pa so tudi zastopniki vseh ostalih slovanskih narodov, da na ta način izrazijo občudovanje češki požrtvovalnosti in vztrajnosti, da se poveselé tega

za vse Slovanstvo znamenitega dogodka s svojimi češkimi brati ter tako dokažejo, da slovanska solidarnost in vzajemnost napreduje od dne do dne. Tudi mi Slovenci smo bili pri lepi slavnosti otvorjenja češkega gledališča dostojno zastopani. Udeležili so se je namreč gg.; Iv. Hribar, kot zastopnik mesta ljubljanskega in društva „ Narodni dom"; prof. Mak so P leter sni k, kot zastopnik ~slovenskega dramatičnega društva" in „Matice Slovenske", ter Ig n. Valentinčič, Jo s. Geba in Srečko No Ili, kot zastopniki ljubljanskega ~Sokola". (Konec prihodnjič.)

Št. 1

SLOVAN,