Arhiv UNS — Stari listovi — Najstariji

učiteljicam gledč „spomenice 11 : da so se namreč bali, da se bodo gg. deželni odborniki ustrašili visokih svot spomenice ter vse skupaj vrgli v koš! torej svote niso bile previsoke, ampak samo za jedno tretjino! Poroča, da ji je g. Gangl na nje vprašanje: kako se njegovo pismo ujema s to utemeljitvijo g. predsednika (Če je to istina, odgovoril bi bil g. Gangl lehko tudi s tem razlogom, kakoršnega je dal g. predsednik) odgovoril: da je bilo „odprto pismo 11 čisto privatna zadeva, katero je on, kot privatna oseba, na-njo naslovil. Rekel ji je, ako se čuti žaljeno, vzame naj si advokata (nasvetoval ji je imenom dva) in naj si išče pravice, saj ve kje. In ako ji še to ne zadostuje, potrudi naj se v njegovo stanovanje (!) tam ji hoče dati pojasnila! (Vse to se je v poročilu občnega zbora „Slov. učit. društva", kot deželnega društva — izpustilo a me nimamo vzroka prikrivati občevanja naših koleg z nami!) Poročevalka objavi tudi, da ji je g. Dimnik, urednik „Uč. Tov.“, ponudil sprijaznjenje pod pogojem, ako vzame „popravek" nazaj, da mu ga ne bode treba priobčiti, in poročevalka pozove svoje koleginje, je-li so zadovoljne s tem, a vse navzoče to odločno odklonijo. (Konec prihodnjič,) O celjskih Nemcih poroča „Domovina". „Wolf in njegovi privrženci vprizorili so na Silvestrov večer lep škandal v celjski kazini in kmalo bi bilo prišlo do pretepa, da niso nekateri posegli energično vmes. Dogodilo pa se je tako-le: O polnoči pozdravil je celjski župan G. Stieger navzoče, voščeč jim srečno novo leto. Med drugim spominjal se je tudi petdesetletnice vlade presv. cesarja in želel, da bi jo isti srečno praznoval. K temu pa so začeli Wolf in privrženci hruliti in stikati „bomo še le videli, če bo li res" in vmeševati vmes psovke, žaljive za presv. osi velega vladarja. Navzoči častniki seveda tega niso mogli mirno gledati in obstopili so krevlastega Wolfa, zahtevajoč zadoščenja. Ta in nekaj pobalinov pa so se šilom hoteli zviti, kar je uprizorilo nečuven škandal"

Društva.

Drugi redni koncert „Glasbene Matice' 1 vršil se bo dne 12. januvarja v Sokolovi dvorani ob 8. uri zvečer. Izvajal bo po vojakih pomnoženi domači orkester van Bethovnovo simfonijo št. 3, novi učitelj Glasbene Matice za cello g. Junek Julij Sant Saens-ov koncert za cello z orkestrom, in mešani pevski zbor z velikim orkestrom Karol Bendi ■ ovo narodno povest „Sveti večer.“ Poezije polna snov, bogata na različnih prizorih podaja skladatelju najlepše točke za zanimivo skladbo, katero je zložil znameniti, pred kratkim zamrli češki skladatelj Karol Bendi, kojega skladbe so zbog poljudnega in narodnega značaja obče priljubljene. „Sveti večer 11 šteti je med njegova najboljša dela in podaja v življenja polnih zborih, spremljevanih po velikem orkestru prave bisere koncertne glasbe. Ni dvomiti, da najde „Sveti večer" v zboru „Glasbene Matice" najboljšega interpreta in da nam poda ta zbor ob vzornem proizvajanju vso lepoto in ves čar poezije, ki diči i snov i glasbo „Svetega večera". Pre pričani smemo pa tudi biti, da i občinstvo ne prezre lepe priložnosti, seznanjati se z veličastno skladbo in odlikovati neutrudljivi zbor „Glasbene Matice". Na svidenje v koncertni dvorani! Kršč.-sooijalno železničarsko društvo v Ljubljani. Vabilo k dne 9. januvarja 1898. 1. v

dvorani „Katoliškega doma" na Turjaškem trgu vršečemu se družinskemu večeru in božičnici s petjem, vojaško godbo in srečkanjem. Iz posebne naklonjenosti sodeluje slov. delavsko pevsko društvo „Zvon". Začetek ob sedmi uri zvečer. Vstopnina za društvenike 10 kr., njih rodbine so vstopnine proste. Nedruštveniki plačajo 20 kr., družinske vstopnice veljajo 50 kr. Čisti dobiček namenjen je društvenemu podpornemu zakladu ter se preplačila hvaležno sprejemajo. Tretji skupni večer češke podružnice slov. plan. društva v Pragi se je vršil 5. januvarja v prostorih „Umelecke Besedy". Od 7 —B zvečer je bil občni zbor in volitev odbora, ki pa je ostal isti. Razpravljalo se je tudi o različnih črtežih, katere misli izpeljati češka podružnica v letošnjem letu. Potem je sledilo zanimivo predavanje gosp. tajnika Leop Mareša, o poti na Breithorn in Col du Gčant (v skupini montblanškej). V zabavnem delu je nastopila umetnica Pavla Jirušova in zaigrala na klavirju nekaj jako lepih stvarij. Mnogo hvale je žel slikar in baritonist g. Josip Germ, ki je v resnici krasno zapel, spremljan od gojenca slikarske akademije g. Vavpotiča, Mornarja, kateremu je končno pridjal še: Ljubca pojd’ z menoj, Preljubo veselje oj kje si doma i. t. d. Gospod Jožef Matejovskj, član „Narodnega divadla", pa je deklamoval odgovor češkega pesnika A. Sove, K, Mommsenu. Lep program je privabil mnogo občinstva na ta večer, ki je bil jeden najlepših, najprijetnejših. Zanimanje za alpe, za slovenske planine, za češko podružnico slovenskega planinskega društva vedno bolj raste, kar znači vže število udov, katero je narastlo vže čez sto.

Nova civilna pravda.

(Nadaljevanje.) Sodišča, sodno osebje in pristojnost.

Sodišča so edinoosebna in pa sodni dvori. Edinoosebna so dišča so okrajna sodišča in pri teh sodijo posamni sodniki: vodja sodišča in pa oni sodni uradniki, katere imenuje predsednik višjega deželnega sodišča kot posamne sodnike Sodni dvori so pa ustanovljeni pri okrožnih deželnih in trgovskih sodiščih in obstojč iz predsednika in dveh udov zbornega so dišča, in sicer je vzeti pri trgovskih in rudarskih pravdah mesto jednega sodnega člana strokovnjaškega lajika iz dotične stroke za sodnika. Nas zanima v prvi vrsti trgovsko sodišče. V dotičnem senatu bodeta sodila dva c. kr. sodnika in pa trgovec, kateri je v to imenovan, in sicer ima ta velevažno pravico, glasovati takoj za poročevalcem. Zajamčen mu je s tem odločilen vpliv na pravdo. Novi zakon pa še dalje gre in prepušča, da se nepristojnost sodišč popolnoma ugotovi, še večji vpliv pravdnih strank na sodno osebje, sodnike namreč izključuje zakon sam od sodelovanja pri dotičnih pravdah in prepušča strankam pravico, odklanjati jih. Izključen je sodnik a) kateri je v dotični pravdi tožnik ali toženec, ali pa če je v sorodstvu ali svaštvu s strankama, h) ako je bil ali je še pooblaščenec stranke in c) ako je v istem slučaju pri kakem sodišču prve stopinje sodeloval. Odklanjati pa smejo pravdne stranke sodnika, ker je, kakor navedeno, že po zakonu izključen, in pa, če ima stranka opravičen sum, da bi mogel biti sodnik pristranski, O odkla-

njanju razsodi v to poklicani sodni dvor, na podlagi tega, kar navedo stranke. Sodišča so razdeljena v sodišča L, 11. in 111. stopinje. Sodišča I, stopinje so okrajna, okrožna, deželna, trgovinska, in pa mornarska sodišča. Sodišča 11, stopinje so okrožna, deželna in pa oziroma višja deželna sodišča. O sodbah okrajnih sodišč sodijo dalje okrožna in deželna sodišča, in o sodbah okrožnih in deželnih sodišč I, stopinje pa višja deželna sodišča. Sodišče 111. stopinje je pa brez izjeme le naj višji sodni dvor. Stvarno pripadajo v področje okrajnih sodišč: o) pravde glede premoženja, ki ne presega 500 gld., in pa h) pravde zaradi očetovstva, meje, realnih bremen, zemljiških služnosti, stanovanja in živeža, motenja posesti, najemščine, služabnih in mezdnih pogodeb, dalje pravde med gospodarjem in njegovimi nastavljenci na ladijah in slednjič zaradi pomanjkljivosti živine; in v področje okrožnih in deželnih sodišč pa spadajo vse druge sporne stvari, katere niso okrajnim sodiščem določene in poleg tega še pravde, zaradi priznanja zakonskega rodu, zaradi ločitve, razveze ali proglašenja neveljavnosti zakona, in vsi sporni slučaji med zakonskimi, med stari ši in otroci Sicer pa velja pravilo, da je ono sodišče za pravdo pristojno, v kojega področju toženec redno stanuje. Od tega pravila pa navaja zakon izjeme, med katerimi so najvažnejše sledeče: 1. Ljudi, kateri stanujejo zaradi svojega posla dalje časa v drugem kraju, in ne v svojem navadnem bivališču (to je delavce, obrtnike, dijake), mogoče je tožiti zaradi premoženjskih za htev pri sodišču okoliša, kjer izjemoma stanujejo. 2. Posestnike rudnikov, tovarn, trgovskih in obrtnih podjetij moči je tožiti pri sodišču, v katerega področju se dotični zavod nahaja. 3. Mogoče je tožiti tudi pri onem sodišču, v kojega okolišu bi se morala pogodba spolniti, ako stranki to pismeno določita. Dotično določilo mora pa imenovati kraj izpolnitve s pristavkom, da je pripuščeno zaradi dogovorjene p ogod be pri sodišču kraja izpolnitve tožiti. Pri osebah, katere izvršujejo trgovinsko obrt, je pa podsodnost kraja izpolnitve s tem določena, da se sprejme brez ugovora faktura, ki je poslana zajed n o z blagom, ali pa pred ko se je blago odposlalo, na kateri fakturi se bere zaznamek; Plača in tirja se v .... .... To določilo uvaževati je osobito trgovcem, kadar svoje fakture razpošiljajo. Za zapuščinskorazpravojepa pristojno ono okrajno sodišče, kateremu je pripadal rajnik za svojo osebo, izvzemši slučaj, da je zapustil zemljišča, ki so vpisana v deželni zemljiški knjigi. Za ta slučaj poklicano je za zapuščinsko razpravo dotično okrožno, oziroma deželno sodišče. To vodilo velja tudi za varuštva in skrbništva. (Dalje pride.)

10

Odgovorni urednik; S vitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij „Slovenskega Lista." Tisak J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani,

SLOVENSKI LIST

Letnik 111.

Alojzij Večaj, pečarski mojster r Ljubljani, Opekarska cesta št. 61, priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnih pečij iz glinaste snovi od najpriprostejših do najfinejših ruj a ve, zelene ali bele barve. Izdeluje na željo tudi peči v poljubni drugačni barvi. Natančno izvršuje naročila na štedilnike ter jamči za vse svoje izdelke jedno leto. = Cene nizke. " 8 (62-2)

Domači fotografični zavod Ljubljana Davorina Rovšeka Ljubljana ■>& Kolodvorske ulice št. 34 >3» se najtopleje zahvaljuje slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za častna naročila v preteklem letu, proseč prijaznega nadaljnega zanimanja ter blagohotnih naročil. 5 (3—2) Preskrbel je za vso možno udobnost slavnega občinstva in za natančno in čisto izvršenje slik. IHT Svoji k svojim!

telili „Moli Dm“ v Ljubljani udano priporočava ob nastopu novega leta čestiti duhovščini in slavnemu občinstvu. Točiva izvrstna ter pristna dolenjska, štajarska in istrijanska vina pa znano Kozlerjevo cesarsko pivo. Vsaki čas postreževa z okusnimi, gorkimi in mrzlimi jedili. e (3-2) Na razpolago imava tudi snažno uravnane sdbe za prenočevanje. V mnogoštevilen obisk se priporočava Andrej in Ana Zalar.