Ko je ko u Jugoslaviji

skoj školi, sada izvestitelj za organizaciju oko mnarodnoša prosvećivanja kod Osečke Oblasti, i urednik ilustr, polumesečne kulturno-prosvet, smotre »Vesnik Osečke Oblasti«. Član-radnik Matice Hrvatske ı dopisnik Hrv, pedagoško-knjiž. zbora u Zagrebu, ie saradnik domaćih i vanjskih publika cija, Pesnik, novelisla, omladinski pisac, itd.. Osnivač {1909} Kluba hrv. književnika i umjetnika u Oseku, njegov predsednik, i urednik svih njegovih izdanja, Adr,: Osijek I, Gajev Trg 4. Tel, 6-46, 6-49,

Mahmutbegović, Seledin-beš, Predsednik opštine, i narodni poslanik (DS). Adr.: Peć (Južna Srbija), ili: Beograd, Narodna Skupština.

Moaixner, Dr, Rudoli — yv. Majksner (Dr, Rudoli),

Majaron, Dr, Danilo. Rodj, 1859, Borovnica [Slovenija]. Šk.,.: Simnazija u Ljubljani, pravne nauke u Becu. Advokat. „Predsednik Advokatske Zbornice za Sloveniju {više od 25 dodina), predsednik i počasni član društva »Pravnik« u Ljubljani, poslanik bivše pokrajinske kranjske skupštine (12 Sod,), Urednik »Slovenskegča Pravnika« {25 god.); pre 30 Sodina urednik »Slovenskos Naroda«, i publicist. Odl.: Sv, Sava II (1926). Aadr,: Ljubljana, Tel. 17,

Majer (Mayer), Milutin. Rodj, 1874, Velika Ludina {Moslavina), Šk.: viša osnovna škola u Glini, učiteljska škola i ispit za više osnovne škole u Zagrebu, Županijski školski nadzornik u penziji, i književnik, Podnačelnik grada Zagreba. Izdao zasebno više pripovedaka u izdanju Društva Sv. Jeronima. OdlL: zlatni krst »Pro ecclesia et pontilice«. Adr.: Zagreb,

Majerholer (Mayerhojer), Dr, Ernest. Rodj. 24. X. 1877. Melersdort kod Beča, Šk,: medicinske nauke u Beču, Pragu, i Insbruku. J. r, protesor pedijatrije na zagrebačkom Medicinskom Fakultetu {od 1923), Bio docent bečkog Medicinskcg Fakulteta, Izdao »Predavanja iz pedijatrije«, u zajednici s prof, Pirkeom {Pirquet) »Lehrbuch der Volksernihrungč«e i »Lexikon der Ernihrungskunde«. Adr.: Zagreb, Šalata, Medicinski Eakultet, Majgel, Ignjacije. Rodj. 1874, Carsko Selo, Šk.: Visoka Mihajlovska Artiljerijska Akademija u Peterburgu.

Vanredni profesor Lyiubljanskog Univerziteta, Radi na stručnoj hemijskoj literaturi. Adr.: Ljubljana, Univerzitet, Tehnički Fakultet.

Majksner (Maixner), Dr. Rudoli. Rodj. 7, IIL 1901. Šk.: filozofski iakultet ({romanistika) u Beču, Pragu. Parizu, i Zagrebu {doktorska disertacija »Charles Nodier et IlIllyrie«, štampana u »Radu Jugosl. Akademije« i delomično u »Revue des Etudes Slaves«). Urednik »Obzora« i kazališni kritičar. Adr.: Zagreb, Ilica 16.

Majnarić, Ante, Rodj. 1874, Brod na Kupi {srez Delnice), Šk.: osnovna škola, i privatna poduka u raznim predmetima, naročito u Kknjišovodstvu i irgovačkoj struci uopšte. Bivši upravitelj i načelnik irgovišta Ravna Gora, osnivač i direktor Banke i Štedionice Gorskos Kotara D, D., a Ravnoj Gori. Počasni član Matice Hrvatske, dopisni član Zagrebačke Tršovačke i Obrtničke Komore, predsednik PrivrednogS i Prosvetnog Veća za Gorski Kotar, član ravnateljstva »Opskrbe« d, d., »Radnika« d. di. i »Goranina« d, d. Osnivač Privrednog i Prosvelnog Veža za Gorski Kolar, itd.. Adr.: Ravna Gora, Gorski Kotar,

Majnarić, Josip. Rodj, 1872. Delnice. Šk.: niža Sdimnazija u Zagrebu ı na Rijeci, šumarstvo u Križevcima, Inspektor Ministarstva Agrarne Relorme u penziji. Političko-ekonomski pisac, dugododišnji predsednik jušoslovenskih političkih i sokolskih urganizacija u okrugu modruško-riječkom. Adr.: Ogulin,

Majnarić, Dr. Nikola. Rodj. 1885, Ravna Gora. Šk.: gimnazija u Senju, univerzitet u Zagrebu i Beču. Vanredni univerzitetski prolesor (grčkoga jezika i književnosti) Filozofskos Fakulteta u Zagrebu. Predstojnik seminara za staroklasičnu filologiju. Bio dimnazijski prolesor 17 godina {do 1925). Pisac stručnih relerata, rasprara, i članaka, Odl.: Sv. Sava IV (1924). Adr.: Zadreb, Mošinskoga 33/IL

Majster, Rudoli. Rodj. 29. III. 1874. Kamnik, Slovenija. Šk.; Sdimnazija u Kranju i Ljubljani, vojna škola u Beču. Počasni adjutant Nj. V. Kralja, div. šjeneral u penziji. O prevratu 1918 priključio Jugoslaviji Maribor i veliki deo slovenačke Štajerske, do 28, V. 10919 bio komandant štajerskoš pograničkoš povereništva, potom u ko-