Nova Evropa

naj vrši svojo funkcijo, velikih narodnih žrtev. Na narodni temelj postavljeno znanstveno delo potrebuje poleg univerze še mnogo drugih znanstvenih podjetij. Naše pesništvo, ki je s svojim iz notranje sile slovenstva samega hranjenim delom bilo odličen, če ne najodličnejši činitelj v našem preteklem življenju, potrebuje pobude, tekme, nagibov k skrajnim naporom. Naša dramatika šele nastaja in opera tudi; pomagati bomo morali, da se oboje dogradi, S poprej neznano vnemo se doji pri nas ume{tnost, raziskuje domača umetnostina preteklost; visoka umetnostna kultura nalaga težkih narodnih bremen,

Nobena, tudi najbolj idealno urejena država pa ne more v najbolj mirni dobi docela ustreči vsem tem mnogoterim potrebam, in ker smo, kakor je videti, še daleč od časa, ko bo država spoznala, važnost kulture za nje lastno vsestransko moč in urejenosti, preostaja nam Slovencem опо sredstvo, ki je že preizkušeno v naši zgodovini, Potrebna nam je kulturna narodna organizacija, ki bi imela namen, da centralizira razdrobljeni in sedaj mnogokrat ncspametno razsipani slovenski kulturni davek ter da njega dohodke smaterno razdeljuje med narodu nujno potrebne kulturne ustanove.

Ni mnogo razlogov v slovenski zgodovini, ki bi govorili za to, da je taka namera lehko izvedljiva ali da ni zgolj fantom. Do zadпјеба časa se nobena naša znainejša kulturna institucija ni daia dosledno izločiti iz strankarskega boja, narodne organizacije v pravem pomenu besede doslej ni bilo. To je razlagljivo iz našegša načina gledanja v življenje, ki je bil običajen do zadnjega časa, Naše polilično naziranje je bilo vseskozi strankarsko-dogmatično, pa ne iz slepe zagrizenosti, vroče strastvenosti, marveč je to bil izraz našega življenskega nazora, Na tej in oni strani se je gradila politika na temelju teorije, ki je veljala nje pristašem za narodno edino zveličaven nazor, medfem ko so jo drugi smatrali za narodno pogub». Posledica takega mišljenja je, da postane stranka narod, da stori narodno delo, kdor svojega drugače mislečega soplemenjaka umiči, in da se nmazori o strankarski morali skalijo: dobro delo storim, če škodljivca naroda s katerimikoli sredstvi zatrem. Kulturna posledica strankarske dogme je bila kulturna nestrpnost in medsebojno oviranje, razcepljenost kulturnih sil, zapravljanje kulturnih energij in prepričanje, da je strankarsko tamburaško društvo tudi narodnostno važnejše in boljše, nego akademija znanosti, ki ji slučajno бозродијејо у zmoli tavajoči Slovenci, Tako mišljenje tudi drugod ni bilo neznano, a 8a je v narodih z narodno državo omiljavala zavest državne skupnosti, medtem ko je pri Slovencih, razcepljenih na mnogo deželic, moglo dovolj dolgo uspevati.,

In vendar ona namera ni morda zgolj fantom, Zdi se, da se tudi v naši politiki javlja, čeprav skromno, novo, organično pojmovanje naroda, namesto prejšnjega „strankarsko-dogmatičnega. Stranka ni narod, marveč organ v narodu, Narodna kultura ni strankarska kultura, ampak enota vseh kulturnih energij v narodu. To naziranje bo zavladalo tudi pri našem kulturnem delu, Že živć organizacije, ki gredo brez vsake spotike preko starnkarskih ovir za svojimi cilji, in doživeli bomo čas, ko bodo vsi Slovenci vedeli, da

532