Ženski pokret

nostjo svojih malih šolarjev in jih s trahom pošiljajo v šolo. Zgražajo se nad enim in drugim pojavom in zvračajo vso krivdo na osebe, ki jim prizadenejo zlo. Toda poglejmo problem krivde posameznika globlje. Ali ja tem staršem, kdaj prišlo na misel, da bi proučili razmere, v katerih je doraščala njih služkinja. Ali razmere, iz katerih prihajajo šolski tovariši njihovih otrok? Ali so kdaj ukrenili karsibodi, da bi iztrebili močvirje, iz katerega se dvigajo kužne kali do njihove skrbno zavarovane domačnosti? Res, pozameznik je brez moči napram vsemu zlu, ali skupnost posameznikov, t. j. družba, ni brez moči. In če kot član družbe vem, da je zlo, in tudi vem, kako se omeji zlo, pa no kličem na pomoč, tedaj je vsak soodgovoren za vso telesno in duševno zanemarjenost naroda. Premislimo vse to in vzbudila se nam bo odgovornost za dejanje in nehanje vseh, s katerimi prihajamo v dotiko, vseh, ki imajo kakršnokoli zvezo z našim življenjem. Čut odgovornosti vzbudi voljo in moč do dela, ki reši nas, ki reši vsled donašnjih socialnih razrmer trpeče, ki reši bodočo generacijo. Problem soodgovornosti naj osvetlim še od ene strani. Vsa naša udobnost, vse naše življenje v urejenih razmerah, kar se tiče vsakdanjih potreb, bi bilo brez dela tisočih rok nemogoče. Vzajemno delo najrazličnješih slojev človeške družbe nam prinaša dobrine, brez katerih ne bi mogli živeti. Da ohranimo ravnovesje v tem vzajemnem delu, zato moramo prevzeti tudi del dolžnosti. To je naša socialna dolžnost, ker brez dolžnosti ne smemo in ne moremo zahtevati pravic. S teh vidikov moramo premotriti potrebo vsakega socialnega dela. Bistvena edinica tega dela je tudi delo za zažčito dece in mladine. Res je, da skrbi tudi država za deco in mladino, čemu še naše delo? Da, država daje osirotelim in zapuščenim otrokom marsikatero pomoč. Imamo varstvena sodišča, imamo varuhe in tudi skromno materielno pomoč to vse od države. Toda kje je vse dvugo? Kje je materinska ljubezen, kje očetovska skrb, kje topli dom? Kdo bo vodil življenja pot otroku, ki mu je že zgodnji mladosti življenje pekel, kdo ga bo varoval zmot, kdo mu ojačil voljo? To napravi le nesebična ljubezen do trpečega sočloveka. In zaklad takšne ljubezni, ljubezni, ki žrtvuje, je v ženah. Globoko sem prepričana, da niso besede o neizčrpnem bogastvu ženske ljubezni le besede, ampak da izražajo obstoječo istino. In poleg individualnega materinstva, ki

3 и 4

O zaščiti dece in mladine

81