Ženski pokret
popravila vsak napačen korak. Za vseh to pa potrebuje žena politično enakopravnost. Ob koncu svoje knjige pravi, da pomenja, osvoboditev žene nravni napredek. „Vsa egoistična nagnjenja, vse samoobožavanje in krivično poveličevanje lastne osebe-vse to temelji v sedanjem razmerju med možem in ženo“. In osvoboditev žene bi prinesla človeštvu podvojitev sil za delo na vseh poljih. Zakon, ki je doslej stalni vir nesporazumljonja, ker je razmerje med dvema osebama zneenakimi pravicama, bi postal nravstvena delovna zveza in žena bi dosegla šele potem ono stopnjo sreče, katero joj je družba dolžna preskrbeti. Nikdar pa ne ho stališče žene pred sakonom drugačno, ako ne dobi popolne političke enakopravnosti, ako ne dobi možnosti, da sama zastopa svoje interese v vladi, svoje dežele. To šo glavne misli njegove knjige. John Sturat Mili je bil sam poslanec in je izjavil ženam, da predloži parlamentu njihovo peticijo, ako zberejo zanjo le 100 podpisov. Parlament je seveda zavrnil peticijo, ali Millova osebnost je bila takšna, da ni šla javnost brez pozornosti mimo tega pogodka. L. 1867. je Mili predložil novo peticijo, ki je nosila 13.497 podpisov in v sijajnem govoru je nastopil v zbornici za žensko volivno pravico; Uspeh je bil nepričakovan, ako se pomisli na to, koko malo je bila Angležem one dobe simpatična misel za javen nastop žen, in da so bile žene, ki so nastopale na shodih le bele vrane. Za Millov predlog je glasovalo 73 poslancev proti 194. Najbolj jo zadela Milova utemeljitev na hladno računajoče Angleže v tem, da jc dejal, da vsebuje dolžnost plačevanja davkov tudi volivno pravico. Uspeh ni izostal. Dve deti pozneje so dobile žene aktivno volivno pravico za občine, čeprav samo one, ki so plačevale davke. In čez eno leto so dobile žene tudi volivno pravico za šolske svete. Prvi korak je bil storjen. Mil je umrl že 1. 1873., a v njegovem duhu so delovale angleške žene neumorno dalje, njegovi spisi so jim bili neizčrpen zaklad v boju, katerega uspehe že uživajo. Millova zasluga je dvojna: 1.) da so dobile žene občinsko volivno pravico in 2) da je njegov neustrašen nastop pokazal ženam, da se morajo strniti, ako hočejo kaj doseči, ker posamnik ne zmore vsega. Se isto leto, ko je nastopil Mili v parlamentu, so se strnile prej raztresene ženske organizacije po različnih mestih v nacionalno zvezo za žensko volivno pravico, ki obstoja še danes.
326
Женски Покрет
Бр. 11 и 12-