Sokolski vestnik

sokolske naloge. Najprej moramo sami vedeti natančno, kaj je smoter sokolskega delovanja, nato pa lahko stopimo med najširše plasti jugoslovenskega naroda ter mu lahko poljudno razlagamo sokolski evangelij. Tyrš pravi; „Krepimo se!“ Kaj misli povedati s tem? V tem življenju, kjer vrši in bije vsako živo bitje svoj trdi boj za obstanek, mora podleči Tisti, ki ni krepak dovolj, da se zna braniti. Velja to za posameznike, za rodovine, za cele narode. Mehkužnež bo vedno prej podlegel kot korenjak, pomehkuženi narodi morajo napraviti prostor krepkim rodovom. To nas uči zgodovina od pravekov do najnovejših dob. V času, ko je Tyrš izrekel pomembne svoje besede, v 60. letih 19. stoletja se je nahajal ves češki narod, vsi Slovenci in Hrvati ter velik del Srbov v temnem strašnem robstvu habsburgovske pesti. Maloštevilni so bili oni, ki so zvesto verovali v boljše dobe. Tyrševo Sokolstvo pa je prekvasilo v dobi dveh rodov celotni narod, postoterilo njegovo odporno silo ter končno v najvišji meri pripomoglo do svobode, do novih slovanskih držav na razvalinah Avstrije. Ali je zaradi tega Sokolstvo svojo nalogo že dovršilo? Ali je bila osvoboditev končni smoter Sokolstva? Marsikdo, ki ne vidi dalje v bodočnost kot en dan, bo trdil prav gotovo da! Toda mi pravimo odločno ne! Z osvobojenjem smo vendar postali komaj pravi ljudje, ki stopamo komaj sedaj v svetovno areno. Borba za bodočnost jugoslovenskega naroda vendar ni zaključena z osvoboditvijo. Sedaj nastopa komaj doba, ko moramo braniti svojo pridobljeno enakopravnost v svetu, ko moramo ščititi svojo priborjeno svobodo. V to potrebujemo vseh sil, duševnih in telesnih, vsega naroda. Ker pa Sokolstvo vzgaja ravno v tem pravcu narod, je naša bodoča naloga v tem pogledu jasno začrtana in se glasi-; Sokolstvo, ki je desetletja delovalo na osvoboditvi jugoslovenskega naroda s tem, da ga je vzgajalo telesno in nravstveno, si šteje v dolžnost, da po priborjeni svobodi ohranja v narodu zmisel za krepost, ga vzdržuje na oni stopnji notranje sile, da more uspešno braniti svojo svobodo proti sonar od oni ter ga kontno izkuša izpopolniti telesno in nravstveno do najvišje popolnosti. ' Drugi del Tvrševega izreka se glasi; V pesti sila, v srcu pogum, v mislih domovina. Kaj znači to? Biti moramo močni, odločni ter ljubiti svojo domovino. Kdo pa je močan in odločen, kdo ljubi svojo domovino? Le oni, ki si je z vztrajnim delom pridobil silo rok, ki si je z vednim učenjem pridobil gibčnost misli, le oni lahko ljubi domovino. Telesno ali duševno šibki ljudje ne morejo nikdar razviti v svojem delovanju one vztrajnosti v delu za sebe in za dom, ki je potrebna, ki je zunanji znak trdnega značaja. Značaj mora biti vsak sokolski pripadnik. Sokolstvo vzgaja od šestega leta deco do odrasle dobe, Kaj vzgaja? Značaje! Narod, ki ima same

3