Učitelj

а 5 Учитељ

zapustili vzgojitelji teoretiki in praktiki, si bomo mogli ustvariti kolikor toliko precizno sliko razvoja vzgojstiva in pa njegovo Se- . danjo obliko.

Predno pa s* ozremo na pozamezne definicije, si ogleimo kaj je vzojstvo v svojem bistvu.

Univ. prof. dr. Veber je napisal v svojem „Uvodu“: „Tisšti 'ki goji neko znanost, ip5o facto, nekai o nečem razmišljuie iu sicer v svrho spoznavania tega nekaj. Pod vidikom tega smolra znanost pač ni ničesar drugega, nego neko ure|eno razmišljanje.“ Da mora vsakdo, ki razmišla, razmišljati o nečem, mislim, da ni potreba še posebei povdarjali. Tako pridemo do nujnega zaključka, da mo-a tudi vsaka znanost, ki je pravzaprav neko пгејепо Traz mišljanje, imeti svoj predmet, ki ga raziskuje. V našem slučaju fvorijo predmet našemu razmišlianju nalog» in pa pota modernega vzgajanja. Ako oboje združimo in v praksi izvedemo, pridemo do pojma — vzgajanje — ki је precizno dol čen po uvrstitvi v razmerje do glavnih dveh temeljnih ved: pedagogike, etike in psiholog:je. Znanstvena etika nam kaže naloge, ki naj jih vzgojitelj reši, psihologija pa odkriva pota po katerih mora vzgojitelj stopati, ako hoče doseči uspehe. '

Moja definicija vzgajanja bi tedaj bila:

Smotreno aktivno udejstvovanje, ki skuša realizirati najstva, sgrajena na zakonih znanstveme епке, ро 5 psihološkimi zakoni najenih potih, imenujem) vzgajanje. =

Vzgojeslovie pa je v skladu s tem veda, ki sistematizira smo t:r in pota vzgajanja.

i Tradicijske teorije Tu naj onemim vzgojani intelektualizem, ki jie osobito dra-

«lično izražen v naukih Sokrata, ki izvaja, da se da čednost

_ priučiti (arete episteme) in да izviraijo vse napake iz nevednosii. ; _ Glavna napaka tega naziranja je v tem, da povzdiguje do ekstrema ihHtelekt in forsira pri vsem fem le enostranski razvoj človeškega individua. Ta tendenca se kaže skozi vsa stoletja, dasi nastopajo od časa do časa tudi druge teorije na pr. yvžgojni spiritualizem, ki zanika, da bi biio življenje samo sebi namen, ampak trdi, da mu fo tvori: le pripravo za končni cilj — večno srečo v Bogu, таг! zastopnik te struje je Jan Amos Gomensky in ostali tudi .današnji vzgojilelji iz cerkvenih vrst., Vsi ti ekstremi so izazvali