Učitelj

Uvod v individualno jugoslovansko vzgajanie 35

Tak ustroi osnovnih šol, ki jih propagira tudi Žgeč po nemžkem in ruskem vzorcu, bi bil pa še vedno pomanjkljiv, ker bi nam ne nudil dovolj prilike za vsesiranski razvoj otrokove duše. Tudi propagirana produktivna šola lahko zaide v ekstreme, ki so prav tako škoplivi, kot je današnji tip učilnice, saj v marsikaterm oziru s svojim delom in njega značajem vodi do praktične spretnosti, ki ubija iskrost in prisotnost duha, če ta ni bila na svoj način negovana in vežbana. Vrhu tega vodi pretirana produktivna šola do materijalizma, ki mu more priti v okom edinole na trdni moralni podlagi fundirano vzgajanje. Nujno potrebno se mi zdi tedai uvesti že v osnovno šolo praklične in teoretične moralne vaje, ki niso samo pridobitev z ozirom na nravstveni niveau našega bodočega vzgajanja in učenja v šoli.

Med učnimi predmeti, kjer bodo zasidrana malenkostna teorctična vprašanja in njih tolmačenje, prihaja v pivi Vrsti V poštev veronauk. nazorni nauk in jezikovni pouk. Pogleimo, kako bi bilo možno v zvezi z raznimi činitelji najbolje urediti to vprašanje. · Predpogoj vsega uspeha pri vzgajanju je, da postopa vzgojitelj pri švojem vzvišenom poklicu dosledno, otrokovemu razumu primerno, brez vsakršnih nesoglasij med samim sebcj in načeli, ki jih podaja. Vse upli.vanje mora biti podrejeno enemu smotru, с pa postane mnogokrat težko, ker gojenec ni v izključenem varstvu 'enega učitelja, saj se deli celo na osnovni šoli pouk po strokovnih učiteljih (razrednik, veroučiteli, tu in tam še učitelj delovadbe in petja....), ki tudi v najbojišem slučaju ne streme k istemu cilju po istih potih. Razumljivo je, zakaj se lolikokrat poudarjaio posebni uspehi samostanskih šol ali pa nrtenatov! Dasi tudi v takih slučajih ni kolizija nasprotujočega uplivanja povsem izključena (milje, doчтаба а, Муђепје зрјоћ...) је brezdvoma vsaj v pretežni месни епофвејба поБ у ostalih vzgojnih institucijah. Semkaj lahko tudi prištevamo nedostatek, ki nastopa у vseh šolab, ko gojenci letno ob prestopu v višji razred izmenjajo svojega vzgojitelja.

Poleg vsega fega pa ima globok upliv na otioka domača hiša in predvsem njegov ožji milje: součenici in tovariši pri igrah. Prva naloga bi tedaj bila premostili v kolikor je to mogoče пезо:glasja vseh teh vzgojnih faktorjev, kar naleti že pri učnem osoblju samem, mnogokrat na težak odpor. Predočiti si moramo le dejstvo, ·da obstojata tudi v vsgojstvu poleg ostalih, dve ekstremni struji, iki se delita po temeljnih ИЕ, ki jih zastopajo исепјак па

3%