Učitelj

Znanstvena pedagogika 675

pa priznava, da je Herbart sam jako uspešno poučeval matema– iko?), kakor je tudi priznano, da je bil le-ta sijajen predavatelj.?)

Sicer pa temu čudno učenemu seminarju ni bilo usojeno dolgo življenje; prenehal je, ko je njega ustanovitelj odšel na vseučilišče v Gotlingen (1833. 1..3)

Sploh ie Herbart za svojega življenja bore malo vplival na nemško :učiteljstvo. Temu se ne čudi, kdor ve, kako je mož svoje teško umljive, često vrtoglave teorije zavijal v okoren jezik z nejasno, dostikrat nesrečno izbrano terminologijo in kako je mož 'znal pak lepo deklamovati o „moči ravnega značaja — a је v odjočilnem trenutku „suženjsko legel despotu pod noge“, kakor mu ie očital znani B/um. Ta ostra opsodba meri na ponašanje Herbartovo o priliki sistiranja hanovrske ustave 1. 1837., Ко је зедет gćttinških profesoriev možato nastopilo proti vladi, a so bili takoj odpuščeni iz službe ter trije izmed njih — Dahlmann, Gervinus in Jakob Grimncelo pregnani iz dežele. Vsa Nemsčaja je slavila njih moški čin ter obsojala druge profesorje — međ njimi Her'batrta — kot „leno in strahopetno maso.“

Zvesti pristaši Herbartovi seveda tudi to postopanje Herbartovo vpravičujejo.:) Toda Dittes dobršen del neuspehov HerDbartovega delovanja po pravici pripisuje5) njegovi malodušnosti in sfrahopetnosti, rekoč: „Mi hočemo baš grajati Herbariovega ponašanja*); kajti ne moremo od nikogar več zahtevati, negu mu pripuščajo njegove moči. Toda treba dejanske razmere pojasniti, da umejemo, kaj je zmogel Herbart v pedagogiki in česa ni zmogel. Ta zmošnost ni bila samo zavisna od njegovih duševnih vrlin ni njegove učenjaške metode, nego tudi od njegovega ne baš obilega osobnega poguma, ki mu ni pripuščala, da bi bil vsa poglavia brezobzirno razsvetlil. Življenje, tadi znamnstveno, je toj in baš življenje na pedagoškem poprišču zahteva 'bistrega pogleda v preporue točke in na stališča ler pogumne :obrambe svojega prepričanja. Padagogika in samo misel, je tudi

t) Willmann, Herbarts P:idagogische Schriften, II. str. 4. nasi. 2) Bichler, Herbart XXVI. г) У Ророћики 1903 па str. 290. je navedena kriva letnica 1823. “) Prim. Bichler na m. reč. str. XLVII. nasl. 5) Paedagogium 1885. str, 672. “6) Zamrel o verskih in politiških vprašanjih. Op. pis. о.