Zamѣtki po čakavskimъ govoramъ

69 bšlln se, bele se, bčlit se, belelo se; razbistri, bistrel, -ii; bižeć(?); blagoslovio, -vlmo, -već, -vi (пов.), -slovil, -slovila,- slovili; bleji : blejala; bojin se:boj se, bat, bal (=*bojat, *bojal);zaboli; brojin: zbrojimo, но zbrojili; obrsti: brstit, brstila; črleni, črjenilo; ocrni; dlhat (пахнуть): diši (sic); dlbala; nadojin, nadojila; odolit; držat : držin, đržal, zadržan-о, a; razdrobin; razđrobll, ila; g'lobi, globimo : oglobe, oglobll n oglobil; gnojin, gnojil, pognojil n pognojll, но ila; ugoje; gori, progoreli, gorit; pogospodin se, pogospodil; gostin, gostll, gostfl, gostila; govorin: govoreb. govorela, dozgovore se; grmi, zagrmelo; grdsti mi se, grOstelo mi se («не хочется мнѣ», «я не въ духѣ», «не въ состояніл»), ojedrel je; okoti, bfeotll, okotil, okotila; kriči : krlčat(?) (кричать); nakroji, nabrojila; kropin, pokropi, pokropil п др.; zakrsti; zaledi; leti, zaleti se, letela; leži, ležat, ležala; lovi, ulovi, iilovll; poludil; zamagli se, zamaglilo; zamasti; omeji, omejil; modri, pomodril n pomodrel; pomokri; muči : mučat (молчать) -— всегда съ краткостью перваго слога; noće; plušćat : pMšći; pogodin, pogodll, pogodila; opošteni, -ii; puštin; rodi имѣетъ всегда rodll, rodila, rodilo, cp. rojen n rojen, rojeni pl., которое употребляется какъ прплаг.; rumeni se, -el; sidin, sideć, sidit, sidel; osllpel; slobodi, oslobodil. oslobodll, oslobodila; smrdelo; osollmo, posole, posoli, osolll n osolil; sramotin, -ii; stojin, stoje, stat, stal (= *stojat, *stojal), stojeć; ostudeni; svedočin, svedočil; svedočll и svedočil, -ila, osvedočit; potopi, potopi], potopil, -ila; troši, potroši : potrošll n potrošit, ila; trpin : trpel, -ela, trpit; učit : učin, učimo, uče, naučit, naučin, naučimo, nauči], -ii, ili; vedri se, razvedri, razveđrelo, veli, velit, velela; veselin, razveselin, veselela; vrlšćat : vrišći; zelenit se : zeleni se, -ela; zvonit : zvoni, zvoni (пов.), zazvoni, zvoneli, но всегда: zvonll, zvonila, zvonilo, zazvonll п под.; ražalostin, -el, -ii, žlvit : žlvel, ožlvel; остальныя формы cp. въ § 91. Я здѣсь привелъ большое число сложныхъ глагольныхъ формъ для того, чтобы показать, что въ этомъ юворѣ не существуетъ акцентологически такого различія между простыми и сложными глагольными формами у нѣкогпорыхъ изъ этихъ глаголовъ, ка-