Ženski pokret

vzrokov. Preveliko število otrok v današnjih osnovnih šolak izključuje vsako individualizacijo, ki je za pouk duševno zaostalih temeljna potreba. Da jo je mogoče primerno upoštevati, mora biti število otrok v posameznih razrednih znatno skrčeno. Navadno jih priqe 10 do 12 na en pomožnošolski razred. Upoštevati je treba vedno, da so ti otroci sicer dostopni vzgoji in pouku, toda podati se jim mora le v oni obliki, ki se njihovi bitnosti popolnoma prilega, ki upošteva vse njihove posebnosti in resignira na vsako nenaravno vsiljevanje. V svrho temeljitega spoznanja telesnih in duševnih zmožnosti so vpeljane v pomožnih šolah posebne osebne popisnice, ki jih sestavi učitelj skupno z zdravnikom po temeljitem opazovanju vsakega posameznega otroka. Pri pouku se je najbolj uveljavila metoda samodelavnosti, ki edina vodi h končnemu cilju, a je po naših osnovnih šolah še malo znana. Pouk na pomožni šoli se loči od onega v osnovni tudi v temljiti koncentraciji. Ne razkosan na posamezne predmete, ki skušajo otrokov razum spopolniti vsak v svojo smer, temveč le enoten, neprisiljeno koncentriran pouk more doseči harmonijo duševnih in telesnih zmožnosti. Središče vsega pouka je nazorni nauk in domoznanstvo, ki da smer tedenski učni enoti. Pomožna čola zasleduje v prvi vrsti praktični smoter otroke izobraziti v toliko, da dosežejo do izpolnjene šoloobvezne dobe ono količino znanja in ročne spretnosti, ki jim le potrebna kot podlaga za dosego samostojnega, četudi skromnega delovnega mesta v življenju. Zato je urejen ves pouk v praktično smer, ne oziraje se na učni načrt in učno snov osnovne, šole. Sicer si iždela tudi pomožna šola svoj načrt, ki izključuje vsako ozkosrčnost in se ozira edino le na zmožnosti učencev in na praktično stran posameznih predmetov. Normalno organizirana pomožna šola ima 6 prestopnih razredov s takozvanim pripravljalnim razredom, kjer se pripravljajo najslabotnejši za vstop v pomožno šolo. Tako organizirana je tudi ljubljanska pomožna šola. Manjka ji pa nadaljevalna šola s tremi tečaji, kakor so ustrojene pomožne šole v drugih državah, zlasti v Nemčiji. Prvi razred ljubljanske pomožne šole je bil otvorjen 1. 1911. Razen te imao v Sloveniji še trirazrednico s paralelko v Mariboru, po en pomožni razred na Krtini in v Mengšu. Snuje se baje tudi na Jesenicah. V ostalih pokrajinah Jugoslavije pomožne šole še niso osnovane. V drugih kulturnih državah je pomožno šolstvo že zelo razvito, zlasti v Švici in Nemčiji. V Švici so začeli ustanovljati že

52

Женски Покрет

2