Arhiv UNS — Stari listovi — Najstariji

jezik V tem delu pravi tudi Borchgrave, »da.srbski narod ne poznaje višjih idejalov, ampak da pazi samo na svojo sebično korist. Torej da so Srbi sami sebičnjaki. Na to -sta še dva pisatelja, Gabriel Charmes in Emil de Laveleye, pisala v »Revue des deux mond es «, v katerem listu hvalita okupacijo Bosne m Hercegovine in poveličujeta upravo v rečenih deželah. Stojan Boškovič pa pobija v svojem delu Francoze, j Dokazuje najprvo, kako junaški so se borih Srbi za svobodo in kako junaški so umirali za višje idejale . . . Da- , martin je, pred strašnim spomenikom srbskega junaka Singjeliča, kateri so mu isti Turki postavili, rekel. * Narod, kateri v svoji zgodovini more pokazati takovih spomenikov, ne sme zdvojiti o svoji bodočnosti.« Nadalje Še brani Stojan Boškovič istočno kulturo m zametava zapadno, katero priporoča Srbom Laveleye. »O mer Čelebij a.« Ta roman Mffičevičev, ki smo ga naznanili lansko leto, izšel je izpod tiska in mi ga moremo priporočiti vsem prijateljem srbske lepe knjige. V Belem Gradu prišla je na svetlo zbirka pripovedk L, v kateri so naslednje pripovedke: i. Idejahsta od Aqra 1 Bojezena, «V M. Jakšič ; 2. Gospodsko P" drog, o

Ta; akademija b'óde pod zaščito kralja Srbije. Imela bode četiri razrede: prirodoslovni, filozofijski, društven m ume niški, rednih udov pa 25, od katerih jih sme biti 8 izven Srbije; razven teh udov sme imeti akademija 50 dopisnih udov. Redni udje dobivali bodo za svoje študije 1500 dinarov na leto. Književna dela bodo razglasa a v »Glasu kralj. srp. akademije« in v »Spomeniku«. Predsednika akademiji imenuje kralj pokrovitelj na tri leta; člane pa si voli akademija sama. Glavni tajnik je uradnik; vrhu tega ima vsak razred svojega tajnika. Izbrani član čita na svečani skupčini, katera bode vselej 22. februvarja, svojo razpravo ali pa razstavlja svoje umetniško delo. Pi've akademike bode imenoval kralj; akademija dohode zemljišče v Belem Gradu, katero je knez Mihajlo poklonil za prosveto, takisto knjižnico m vse zbirke »Srpskog učenog društva«. Plevenski spomenik. V spomin bojev, ki so se bili vršili okolo plevenskih nasipov, imel se je v Plevm postaviti spomenik. Inicijativo so dali častniški zbori onih vojnih oddelkov, ki so se udeleževali bojev pred ■hecno. Za spomenik nabralo se je bilo v kratkem času "übljev in ker je bolgarska vlada odstopila za to prostor, naročil se je spomenik po načrtu Servuda v moskovski tovarni bratov Brom'BB7. imelo je biti delo dogotovljeno m : na to pripeljalo na Bolgarsko. SeBolgarskem pa so na odločujoče kroge ne bode postavil v Plevni, ”~vskoj ploščade«.

_ SLOVAN. Štev. i.

15