Jugoslovenski Rotar

ДАН И ДЕА РЕД И TE ISTORIJA ROTARSTYVA U JUGOSLAYVIJI

Vil. Postanak i razvoj R. C. Ljubljana

Po prvem neuspelom poskusu ustanovitve Rotary Cluba y Ljubljani y januarjafeta 1930, sem prejel dne 29. marta istega leta dopis od evropskega sekretarijata Rotary International iz Zur:cha, da se mi poveri na predlog sekretarja Rotary Cluba Zagreb, rotarja Ing. R. Alaupoviéa, naloga za ustanovitey Rotary Cluba у Ljubljani. V tem dopisu iz Zuricha je bilo med drugim omenjeno: „Pogosto se izvrši organizacija novega kluba hitro, največkrat pa zahteva to delo veliko časa in truda”. Zadnja trditev se je uveljavila precej izrazito pri organizacijskem delu za ustanovitev nasega kluba v Ljubljani. Z izdatno pomodjo in nasveti, ki sem jih prejel od bratskega Rotary Cluba vy Zagrebu, predvsem od njegovega agilnega tajnika brata ing. R. Alaupovica in brata dr. Jovana Rai¢a, so mi uspela zacetna prizadevanja, da sta izrazila takoj svoje narduSeno sodelovanje brata Mirko Po//ć, direktor ореге in agilnt

Alexander Knez, Dr Viljem Krejéi pp. 1932/53, Dr Janko Ziroynik pp. 1931/32, Alf. M. Lorger

brat Aleksander Kyez, ki је zastopal zavarovalništvo. Takoj nato se mu je pridruzil, opozorjen od brata ing. R. Alaupovica, brat dr. Viljem Krejč/, zastopajoč odvetništvo tako, da je porastel ustanovni odbor do konca јшија па 4 Gane.

У «ет орипиз спет razpoloženju smo intenzivno nadaljevali z delom, ki nas je združilo k prvemu rednemu tedenskemu sestanku v sredo dne 14 .avgusta ze 7 Clanov. Sreda je ostala tudi nadalje dan nagih tedenskih sestankov. Zalibog je nadaljni porast števila Clanoy zelo poéasi napredoval, deloma ker smo zaradi zacetnih tezkoé izgubili nekaj članov, največ pa radi nerazumevanja in zadržkov, ki smo nanje naletel: pri nekaterih osebah, na katere smo sc obračali radi pristopa. Največja ovira hitrejšemu razvoju pa je bila okolnost, da obstoja ravno pri nas v Ljulbjani velika hipertrofija raznih društev in Organizacij. kar je še bolj pripomoglo nerazumevanju potrebe ustanovitve novega kluba z obveznimi tedenskimi sestanki. Vendar pa nam klub temu ni upadel pogum, ampak se je delo marljivo nadaljevalo. Do konca novembra 1930 smo bili porastli na 10 članov, nakar je Slo vy decembru in Januarju ze hitrejse tako, da se je pomnožilo število članov ustanoviteljev kluba do srede jamuarja 1931 leta ze na 26 in sicer:

Agnola Anton, steklo in porcelan, Božić dr. Mirko, hranilnigtvo, Dobrila dr. Ma--

WE 11

Nastavak na sledećoj strani