Jugoslovenski Rotar

morali prebroditi krizo v sorazmerno kratkem času; in Кагко је рода Зеа!о in povzročalo krizo po tem, je začelo kaj gotovo s „pod-“ ne pa z „nad-“.

Resnica pa je, da se izpreminjajo cene (povprečje cen), ker se izpreminja denar; in tisti, ki se zbudi in vidi naenkrat splošno izpremembo cen in to pripisuje produkciji, je kakor ctrok v vlaku, ki misli da vidi, kako se pomika postaja nazaj, ko se vlak pomika naprej. Slepo naziranje, da je denar nekaj stalnega, medtem ko se blago izpreminja, je iluzija — „iluzija o denarju“.

Kljub temu začno ljudje vendar sumiti, da je denar kriv, če se denar izpreminja hitrc in v veliki meri in če gredo cene na tisočkratno višino (na bilijonkratno visino y Neméiji leta r923.); in če profesorji to imenujejo „inflacijo“, ljudje tega pojma nikoli ne doumejo. Toda le prepogosto se sploh nikdar ne seznanijo z ono drugo besedo, ,,deflacijo“, in se tudi nikoli ne nauée pravilno upcrabljati besedo inflacija. Inflacijo opazijo Sele, ce je tisotkratna ali triljonkrama. Kako pa je z 10%ne inflacijo? In kake je z 10%no deflacijo? Koliko cbtoka je preve¢ in kolike ga je premalo? Ce se prebivalstvo podvoji, ali je potem inflacija, če se tudi denar podvoji? Če se trgovina — legitimna in koristna trgovina — mnozi hitreje kakor prebivalstvo, ali mora potem biti inflacija, ce se denar pomnozi hitreje kakor prebivalstvo?

V vsaki dobi cbsteji matemati¢na enakost med totalno cirkulacijo denarja in totalno cirkulacijo blaga, merjeno v cenah blaga v denarju. Ce pomnovis ali zmanjsas blago, ne pa cbtcka, ali ¢e zmanjga$ ali pomnozi$ obtok, ne pa blaga, mora povpretna cena navzdel oziroma navzger; in zgodovinsko dejstvo je, da je denar vselej bil pravi krivec vseh silovitih in neprestanih kclebanj in pretresljajev niyoja cen. Da tc dokazemo!

Ртедувет je treba upoštevati očitnc dejstvo, da mora skoro na vse cene vplivatı vsaka izprememba v kroženju denarja. Res je sicer, da lahko nekatene posebne cenz radi svojevrétnesti svoje posebne ponudbe in povprasevanja padejo, ce gre vpliv denarja navzgor, ali lahko zrasejo, če jih vpliv denarja vlece nayzdol. Toda mera teh izprememb se ublazi spriéc naspro.nega vpliva denarja. Cena je čisti rezultat teh dveh vplivoy: vpliva penudbe in povpraševanja, ki je svojstven temu posebnemu predmetu, in splošnega vpliva dznarja, ki vpliva na vse predmete.

Da pa lahko izvedemo dokaz, da je skozi vso gospedarsko zgodovino skriti glavni krivec kronične obsedenosti nivoja cen denar, ne pa blago, moramo пајprej pokazati, da sc te izpremembe nivoja cen padle skupaj z denarnimi inflacijami in deflacijami in da niso padle skupaj z deflacijami in inflacijami produkcije blaga. Imamo statistična sredstva, ki z njimi lahko ugotovimo denarno inflacije ali deflacijo. In vy sorazmerno. nevi dobi so naši statistiki-ekenomisti iznašli sredstva, imenovana „indeksne številke“, ki ugotavljajo cboje: splošno produkcije blaga in splošni nivo cen.

Ti trije faktorji (produkcija, cena in denar), grafično začrtani, so takile: črta prcdukcije, ki se dviga skoraj popolnoma enakcmerno približnc га. 2 до 4 % na lctc, s črto cen in denarnega obtoka, ki pedita druga drugo

1“