Jugoslovenski Rotar

сор. 11 / 15. IV. 1935. ВЕ. 4

JUCOSLOVENSKI

па WS У UREDNIK: DR. VILJEM KREJGI GUVERNER 77. DISTRIKTA / LJUBLJANA,

WOLFOVA ULICA 51., TELEFON BR. 24-01

IZLAZI SVAKOG 15-OG U MESECU / CENA 60 DIN GODISNJE / BROJ 5 DIN

X MES EC NO PIS mM oO

Draga braéo rotari! Ljubljana, dne 15. aprila 1935.

1.) Hristos:voskres — priroda se je prebudila — pomlad зе je vrnila, vsa odeta v najpestrejse prelestje, veselo pevajeca, opcjno dehteca, vedrega lica, polna ljubavi. Mores ii popisati krasoto z nestetim cvetjem posute livade, ko prvi trepetajoci solnéni tarki na пјеј сртетипјајо rosne kaplije v miltjone blestecih biserov, — vee li, kaj je sveta ubranost, ki te cbhaja pod Prvim zelenjem pomladne sume, v tem svetem hramu prirode, kadar ti ptičji zbori in Zuboreci potocek ubirajo svoje korale, — nisi ir ves ginjen obcudoval snezne urhove, kadar ji zadnji prameni zahajajocega sclnca chiivajo s svojo zlato rdecico, kadar zari njib bledo lice kakor nevesti na svatbeni dan, Cisti in pricakujoci? O tisotkrat pozdravljena Vesna! Globoko se ti klanja sveze .o¢no zelenje v lahnem pomladnem vetritu, v sinjih visavah ti tkrjancki zurgole svoj slavospev in zamolkio grme snezmi plazovi iz kraljestva Zlatoroga v nizino. Zapeli bodo sirom sveta velikonoém zvonovi, da nam v neitetih akordih oznantjo prerojenje prircde in nas povabijo, da z njo vred zopet vedrega lica, poini nad in pritakovanja, pa z ljubeznijo in dobroto v srcu sesemo po delu. — Clovek, vzdrami se! Stopi na cvetoce solnénc livado, da se ti srce odpre na stezaj — stopi spokorno v zeleni рај, da te obideta mir in dobrota ozri se tja v sinje urhove, kjer te povelica obtutek, da si tudi ti del stvarstva. — Stopi v prirodo in ogle; si, s kakino éudovito uztramnostjo si mala mravlja gradi svojo ogromno palačo, — glej, bako nesebično in neutrudljive zbira cebela use svoje tako kratko ji usojeno življenje v naravnem begastuu svoj sladki zaklad, — glej, kako ptica do lastne onemoglosti Cuva svoje gnezdo in brani nebogljeno svojo deco, — gle}, bako si celo mrtva prircda, dievo, trata im polje, prizadevajo, da cimprej vznikne, éemur је usojeno, da zraste, cvete in cbrodi, — glej, kako se zemlja pretvarja, da iz nje vzklijejo rastline, ki naj zopet sluzijo zivemu stvarstuu, kako se vsi deli prirode vzajemno pri razvoj pod pirajo!

Stop, Clovek, tja ven v prirodo in se od nje uči neumornega dela, mrzlicne vztrajnostt, pozrtvovalne nesebicnosti, dobre volje in — ljubezni!

1