Jugoslovenski Rotar

/ [

JUGOSLAVIJA KOT TUJSKOPROMETNA ZEMLJA

Šele po svetovni vojni Je prišlo do zedinjenja jugoslovanskih pokrajin Avystro-Ogrske z ze prej samostojno Srbijo in s Črno goro. Ni toreJ nič čudnega. če Je Jugoslavija po svetu razmeroma malo znana in če Jo često še obidejo pota mednarodnega tujskega prometa. Ne samo na drugih kontinentih, temveé tudi v severnih in zapadnih deželah same Еугоре шпајо пдје росозјота zelo pomanjkljive pojme o Jugoslavyiji in smešne bajke o krajih. ljudeh in življenju v Jugoslaviji so še zelo razširjene. Kljub temu pa se tujski promet v Jugoslaviji naglo razvija in ni prefirana ftrditev. da zavzema Jugoslavija vy mednarodnem tujskem prometu povsem пргаусепо 12 leta v leto bolj pomemben položaj. Ta položaj pa ima Jugoslavija zahvaliti izključno svoJim edinstvenim prirodnim prednostim. Po sodbi objektivnih in autoritativnih strokovnjakov je ni na svetu dežele, ki bi razpolagala s tako raznovrsinimi in tako številnimi privlačnostmi kot ravno Jugoslavija: na vsakem koraku zanimivi kontrasti, brezprimerne prirodne krasote in posebnosti, redke klimatične odlike, kremenit in zdrav človeški kov, izvirne šege in navade. pestre narodne noše, bogati sklad narodnih pesmi in epov, iskrena gostoljubnost, dragoceni zgodovinski spomeniki in historiéne najdbe vse to predstavlja pač temeljne in zadostne predpogoje za zdray razvoj tujskega prometa.

Vsled njenega zemljepisnega polozaja na severozapadnem delu balkanskega polotoka lahko smatramo Jugoslavijo istočasno kot dezelo centralne Evrope in Orienta. Jugoslavija obsega povrsino okrog 250.000 km? in еје 15 тШјопоу prebivalcey, od teh 85% Jugoslovanov (Srboy, Hrvatov in Slovencev),

63

medtem ko so ve¢inoma ob meji in v vecjih mestih raztresene ostale narodnosti kakor Nemci (42%). Madžari (5:0%). Albanci (55%). Rumuni (1'8%), Čehoslovaki (12%) in Judi (05%). Jugoslavija Je dedna kraljevina pod dinastijo Karadjordjevičev. Država se deli upravnopolitično na 9 banovin in na пргауno področje prestolnega mesta Beograda. Severozapadni del države. ki predstavlja alpski predel Jugoslavije. obsega Dravska banovina (Slovenija. sedež v Ljubljani). Področje Jadranske obale, ki Je v mednarodnem tujskem prometu znano pod nazivom Dalmacija. spada deloma pod Savsko banovino (Hrvatska. sedež v Zagrebu). deloma pod Primorsko banovino (sedež v Splitu) in deloma pod Zetsko banovino (Crna gora. sedež na Cetinju). Vrbaska (sedež v Danja Luki) in Drinska banovina (sedež v Sarajevu) obsegata v glavnem bivSo Bosno in Hercegovino, Dunavska banovina (sedez Novi Sad) obsega najrodovitnejse predele, zitnico Jugoslavije, bivSe pokrajine Srem. Banat in Bačko in del severne Srbije. Moravska banovina (sedež v Nišu) pred vsem srednjo Srbijo in Vardarska banovina (sedez v Skoplju) juzno Srbijo. Najstarej8a tujskoprometna predela Jugoslavije sta родгосје Јаdranske obale in Slovenije. Jugoslovanski Jadran od severozapadnega Sušaka do Jugovzhodnega UIlcinja. toreJ od italijanske meJe na eni strani do albanske meje na drugi strani, meri v zraéni ¢rti 650 km: ker pa je Jadranska obala bogato razclenjena in so ob njej raztreseni Stevilni veéji in manjsi otoki — saj si je pridobil ta predel naziv čudežne dežele tisoéerih otokoy meri obala sama v vsej svoji dolžini prav za prav nad 1700 km. Vsa pokrajina Jadranske obale spada