Jugoslovenski Rotar

novitve zyeze sem pa do danes je izstopilo ze mnogo držav iz Zveze. Tako ni več članica Brazilija. razne manjSe ameriske države. Nemčija. japonska in v kratkem tudi ne bo veé Italija. ki je ze naznanila svoj izstop.

Z ozirom na ugovore. čemu je treba plaéevati visoke prispevke Zvezi narodoy, je treba pojasniti, da ti izdatki niso tako visoki, kot nepouceni mislijo. Po najnovejsih podatkih znaSa prispevek na&e drzave za leto 1938 samo 378.91260 zlatega franka. To da pri teéaju 1450 din za zlati frank komaj 5 in pol milijona dinarjev. NaSa drzava pla¢uje 17 enot. doéim plaéuje CeskeslovaSka, ki Steje celo nekoliko manj prebivalcev kot naSa drzava. 25 enot ali za 1938. 557.22440 zlatega Гтапка. Мпого тапјба Svica. ki Steje 42 milijona prebivalcev. placuje rayno toliko kot mi: 17 enot ali 378.912°60 zl. franka.

Skupno znaSajo prispevki vseh drzav 20.8 milijonov zlatih frankov. oz. znasa celotni proracun Zveze za |. 1958. 32,273.231 Svicarskih frankovy. Od tega odpade na skupS¢ino, svet, tajniStvo. konference in komisije 15.929.000 Sv. frankov. na mednarodno organizacijo dela 8.335.000. na stalno mednarodno sodisée 2.894.000, na podpore 5.115.000 frankoy. Te podpore gredo v glaynem za Nansenoy mednarodni begunski urad, za instaliranje Asircev v Iraku. za visoki komisarijat za begunce iz Nemčije. za dispozicijske sklade kontrolne komisije v primeru devalvacije gotovih valut in za vzdrževanje visokega komisarja Zveze narodoyv v Gdansku.

5 politične strani gledano Je gotovo najtežja stvar v poslovanju Zvyeze narodov ta. da morajo biti vsi sklepi sprejeti od vseh članic. edino za vprašanje procedure velja večinsko načelo. To je največja rana sistema. ker se vedno najde kdo. ki ali zaradi političnega prijateljstva ali iz ozirov ali pa. ker Je sam naravnost alı posredno prizadet. glasuje in onemogoči vsak dalekosežnejši sklep (kot liberum veto па Poljskem vy prejSnjih stoletjih!).

Toda Ge politiéni uspehi Zveze narodoy niso taki, da bi se mogla z njimi preveé pohvaliti. so tem veéji uspehi njeni uspehi na gospodarskem in socijalnem polju. Posebno vlogo zavzema tu mednarodni urad dela. katerega delavnost je zelo dobro znana tudi v naši državi. Naj omenim samo, da je bilo izdelanih 62 raznih konvencij po mednarodni konferenci dela, katere je tudi Ze ratificirala cela vrsta drzav. Med vaznejSimi institucijami je omeniti Se stalno mednarodno sodiste у Haagu. ReSilo je ze mnogo tezkih mednarodnih sporov in tudi naga drzava je imela opraviti z njim.

Že na drugem svojem zasedanju je svet Zveze narodoy ugotovil. da je potrebno sklicanje mednarodne konference za predloge za ureditevy raznih mednarodnih finanénih vpraSanj. Ob tej priliki je bila ustanovljena tudi gospodarska in finanéna organizacija Zveze. Ustanoyljeni so bili Stirje važni odbori. katerih delaynost je Sla véasih nezapažena mimo Siroke jaynosti, toda dosezeni so bili pray pomembni uspehi. Ti Stirje odbori so: finanéni, gospodarski, davéni in odbor statistiénih strokovnjakov.

Delo gospodarskega odbora obstoji v raziskovanju mednarodnih gospodarskih odnoSajey in ta odbor je izdal ze celo vrsto tehtnih publikacij, zlasti n. pr. o raziskovanju konjunkturnih cikloy, o trgovskem pristopu k surovinam itd. Posebno znatno pa Je bilo njegovo delo v so-

97