Jugoslovenski Rotar

Pošto sam tako sa stanovišta naša četiri cilja obradio situaciju. kakvu vidim kroz naočare rotarskog pokreta. dolazim do zaključka. da ima i pored svih teških proba rotarstvo svoju veliku i moćnu budučnost. Što se tiče sukoba, koji sada unemiravaju svet. nadam se i želim, da i sadašnjem upliv našeg pokreta podje za rukom da spreči ono, sto za čovečanstvo znači toliku štetu ı sramofu.

A za budućnost sam uveren. da će snagom svojih idealnih načela rotarstvo svuda naći obilno prijatelja, da će najzad i tamo. где mu nisu naklonjeni, prodreti odnosno opet prodreti zbog prava 1 istine. koje sleduje. To obeéavam rotarstvu ne samo zbog mnogih iskustava i pojava, koje sam napomenuo, veé i zbog toga. što mora po mojem dubokom uverenju konačno pobediti pravda nad krivdom. dobro nad zlom i čovečanstvo nad bestijalnošću.

*

Rotary Klub Ljubljana imao je na dnevnom redu sastanka od 24. VIIL veoma interesantnu temu: O buduénosti rotarstva. Kao uvod u dikusiju progovorio je br. dr, Viljem Krejéi, pastguverner našeg distrikta pastpredsednik Rotary Klub Ljubljana, a sada tajnik II. ljubljanskog kluba, koji je u svom govcru nanizao veoma važne misli te dao podlogu za diskusiju, koja je bila veoma interesantna.

ZVEZA NARODOV IN GOSPODARSKA ZNANOST

Drago Potočnik,R.C.Ljubljana

M" mnogimi institucijami, ki delujejo na mednarodnem polju. je vsekakor na prvem mestu Zveza narodoy. Kdor motri пјепо delo samo z o¢mi diplomata. politika ali psvpretnega tloveka. se ne more ubraniti vtisa, da delo Zveze narodoy ni pokazalo onih sadov, kot so si jih Zeleli marsikateri drzavniki in politiki. še bolj pa ogromna večina nas zemljanov. Zaradi tega je tudi ugled Zveze narodov padel. Na drugi strani pa izvrSuje Zveza na raznih poljih mednarodnega sodelovanja važno delo. katerega znamo vedno bolj in bolj ceniti. Kajti ni vse delo Zveze narodoyv izčrpano v politiki. temveč postaja Zveza narodoy vedno vaznejsi vir za informacije ter še vedno kaže velike uspehe na raznih poljih, kjer je potrebno in se da doseči mednarodno sodelovanje.

V svrho lazjega razumevanja nadaljnjih izvajanj navajam nekaj рода Коу о Хуе: пагодоу kot celotnemu organizmu.

Zveza narodoy je bila zasnovana po predsedniku severnoameriških Zedinjenih držav Wilsonu kot izrazito politična institucija. V svojih 14 točkah z dne S. januarja 1918 Je predsednik Wilson. ki je bil velik prijatelj malih narodov. poslal v svet med voJujJoče se narode tudi kot zadnjo točko 14.. v kateri pravi izreeno tole: Treba Je stvoriti splošno zvezo narodov na podlagi paktov. ki so specificirani posebeJ v to. da ustvarJajo medsebojna jamstva za politično neodvisnost in teritorijalno nedotakljivost držav. enako velikih kot malih. Lahko smatramo 8. јаnuar 1918 kot dan spočetja Zveze narodov. Sledila Je temu mirovna konferenca, ki je sprejela leta 1919 izdelan pakt Zveze narodoy, kakor je Se danes v veljavi v le malo izpremenjeni obliki.

Маза drzava je Glanica Zveze narodov od njene ustanovitve sem. njena najmlajša članica pa je Egipt od leta 1937 dalje. Toda od usta-

96