Jugoslovenski Rotar

~

Govor brata guvernera: Poštovani gosti, draga braćo i prijatelji,

ponajprije srdačno i iskreno zahvaljujem svima Vama, a specialno ljubljanskom i mariborskom klubu što su tako lijepo organizovali ovaj naš medjuklupski sastanak u ovom lijepom mjestu naše dične Slovenije.

Zahvaljujem Vama svima što ste zdušno prihvatili moj poziv koji sam Vam uputio kao novo izabrani guverner na ovogodišnjoj distriktnoj konferenciji na Bledu za razvijanje i jačanje što tješnjih, što dubljih veza prijateljstva izmedju svih klubova u našem distriktu. Danas u ovim teškm vremenima sveta je dužnost svih nas da tu misao vodilju unesemo u naše klubove, da je njegujemo, produbljujemo i izgradjujemo! Najbolji put k ovom cilju je bez sumnje odrzavanje medjuklupskih sastanaka na drugarskoj bazi. Ovo drugarstvo izmedju klubova stvara onu tvrdu i nerazrješivu vezu duhova, koja se zove prijateljstvo.

»To je vatra Sto nikada ne trne, samo je valja potsticati svim onim najljepSim i najplemenitijim Sto se radja u ljudskim duSama!« — rekao sam na Bledu. Oyim putem mi éemo se najpouzdanije pribliziti rotarskom idealu da se harmonički približe i zbliže svi ljudi dobre volje. Život svakog pojedinca naći će put u život ostalih, nenarušujući uzajamnu slogu, pomažući razvitku svega što ima unutarnju vrijednost, sposobnu da koristi svima!

U tom duhu neka se razvija i donese željene rodove i naš današnji sastanak!

Govor pastguvernera brata dra. Viljema Krejéija: Spoštovana gospoda! Dragi bratje!

Ni prav lahka naloga, če naj v pičlo odmerjenem času gospodi, ki se še ni seznanila z našimi nalogami in cilji, razložim, kdo smo in kaj hočemo in obenem svojim rotarskim bratom, ki so čuli že toliko naših idejnih predavanj., tudi povem nekaj in če se pri tem ponavljam, naj bo to vsaj v novi obliki.

Rotary klubi so, kakor jaz na stvar gledam, družabne skupnosti ljudi dobre volje, so to skupnosti najboliših zastopnikov različnih poklicev onega kraja, čigar resničen prerez naj ta skupnost predstavlja. Namen Rotary kluboy pa je, da si — ne kot skupnost, temveč po svojih posameznih članih v njihovem svakdanjem delovanju — prizadevajo, da bi postavili vse zasebno, poklicno in javno življenje in delovanje na načela etike in morale, da bi nadalje kolikor mogoée izravnali pretirane diferencijacije socialnih, kulturnih, poklicnih, pa tudi narodnostnih in verskih struj človeškega gibanja, da bi tudi vzbudili v ljudstvu medsebojno spoštovanje, priznavanje tujih pravic in lastnih dolžnosti v vseh panogah človeškega delovanja in končno, da bi gojili čisto in nesebično prijateljstvo ne samo med člani svojega kluba in pripadniki vse rotarske organizacije, temveč tudi sploh med prebivalci svoje domačije in celo po vsem svetu brez razlikovanja po stanu, narodnosti in veri. Naravna posledica takega prizadevanja је seveda tudi pospeševanje vsega, kar zatira zavist in sovraštvo in kar ustanavlja pogoje za svetovni sporazum in mir med narodi.

Predaleč bi šel, če bi hotel tu izražene misli pobližje opisati in jih razpredeliti. Le zaradi boljšega razumevanja naših načel naj omenim nekaj izrekov, ki se prilegajo našim idejam in načinu našega ravnanja:

Svet ni bil ustvarjen samo za tebe, temveč je na njem šc nešteto drugih ljudi, ki imajo kakor ti enako pravico do življenskega obstanka, pravico do zraka in sonca, pravico do dela in preživljanja, pravico do izbire svojega osebnega prepričanja in pravico do rodbinske sreče, najsi bodo to tvoji sorodniki in prijatelji ali pa tujci, tvoji stanovski tovariši ali konkurenti, tvoji službodajalci ali pa tvoji uslužbenici, najsi bodo dobavitelji ali odjemalci.

Nihče, niti ti, niti kdorkoli drugi nima pravice, da bi se krivično okoristil na tujo škodo. | Ne išči koristi, ki bi je ne mogel zagovarjati pred svojo vestjo in pred JayvnostJo. ' | Pri vsakem poslovanju naj imajo pravične koristi vsi, ki so na njem udecženi., 333