Jugoslovenski Rotar

о radu odnosno njegovom nosiocu, čovjeku, kao najvišoj vrijednosti u svakom kulturnom i moralnom napretku.«

Ovo odlično predavanje primljeno je sa velikim pljeskom te je u diskusiji rotar brat prof. Valdemar Lunaček R. K. Zagreb, iznio nekoliko svojih misli.

Slijedi predavanje Rotara pastguvernera dra Viljema Krejéi, koji, nažalost, isto tako nije mogao prisustvovati konferenciJı, a koje je predavanje pročitao Clan ljubljanskog kluba brat dr. Božidar Lavrič:

NE KOLEKTIVNA TEMVEČ INDIVIDUALNA NAJ BO VZGOJA NAŠE DECE

Kjer odpreš rotarsko literaturo ali poslušaš rotarska predavanja, povsod najdeš na vse načine obdelano in razpredeno misel, kako bi ustvarili »človeka dobre volje« in kako bi vsaj bodočim generacijam pripravili boljšo in življenja ter Cloveskega dostojanstva vrednejšo bodočnost. Prišli smo do spoznanja, da se je sedanja »krona stvarstva« preveč oddaljila od poti, ki ji je usojena in da vedno manj vpoSteva ideale, kakrSne so izoblikoyali misleci yseh Gasov, narodov in veroizpovedi za bitje, ki naj bo vredno in sposobno, da predstavlja CloveSki rod. Zaradi neprestanih iznajdb prehiteva današnji človek čas, ki mu je za življenje odmerjen. Pri vedno tesnejšem sožitju mu postaja prostor preozek in potrebna harmonija med realistično in humanistično umsko proizvodnjo je prišla iz ravnovesja.

Če rotarstvu že ne bo uspelo izboljšati in uravnovesiti človeka, ki danes stoji sredi življenja, mora vsaj skrbeti za bodočo generacijo in vprav zato naj posyveti posebno pozornost yzgoji mladine, da bo čim boljše pripravljena, ko bo morala zavzeti naša mesta. kadar se bomo umaknili. Olajšati hočemo svojim naslednikom Zivljensko pot, ki nam je od dne do dne bolj tesna, bolj teХаупа in bolj neizglajena. Obraniti jih hoéemo trdih preizkuSenj, ki smo jih sami morali prestati, preden smo priSli do pravega spoznanja. Dati jim hoéemo za doto ze izgotovljena in primerno pripravljena ona moralna in materijalna sredstva, za katerih spoznanje in pribavo je moral človeški rod v teku stoletij zrtvovati toliko truda in razočaranj.

Pri vsih kulturnih narodih opazujemo, kako posvečajo ne samo pri sploSni vzgoji, temveé tudi pri delovanju v narodnih, kulturnih, Sportskih, karitativnih in celo politi¢kih organizacijah vprav mladini vedno veéjo pozornost, kako jo skuSajo ze zgodaj pritegniti k sodelovanju v svojih skupnostih in kako hoéejo usmeriti njeno vzgojo v svojem lastnem duhu. Zato bi mi rotarji ostali med seboj kakor starci, ki bomo od$li, ne da bi zapustili za seboj potomce in za njihov obstoj potrebno zapuščino, če bi na to pristali, da nam naša mladina hodi pota, ki niso v skladu z našo voljo in da se pusti pritegniti od vseh mogo¢cih drugih organizacij, katerih delovanje nemara niti ni v skladu z naSimi naéeli. Ne samo da ohranimo v naraSéaju, ki si ga moramo vzgojiti, svojo

551