Jugoslovenski Rotar

pa se doseže s tem, da se živilom odtegne vlaga, ali pa da se jih drži na tako nizki temperaturi, da se mikroorganizmi ne množe. V prvem slučaju se to doseže s sušenjem. Suši se predvsem meso in sadje. V drugem slučaju pa s hlajenjem. Hladi se lahko vsa živila. Drži se jih stalno na nizki temperaturi, ponavadi 2—4! nad ničlo. Elajenje ima zelo mnogo prednosti pred vsemi drugimi načini konzerviranja. To pa radi tega, ker ostanejo zivila popolnoma nespremenjena in sveZa v svoji prvotni naravni in zdravi obliki. Ne odtegne se jim nobena sestavina niti se jim ne unicijo bistvene in zdravju koristne snovi, kakor pri prekuhavanju. Hlajenje je najidealnejSi natin konzerviranja hrane. Z njim se ohranijo na daljSo0 dobo vsa Zivila, tako meso, mleko, maslo, sir, sotivje i. t. d.

Poglejmo sedaj nekoliko v zgodovino in ugotovimo, kakSen je bil razvoj hlajenja in konzerviranja Zivil sploh.

Jamski Clovek problema ohranjevanja hrane ni poznal. Kar mu је ostalo, ko se je najedel, je vrgel prot, in kadar je postal zopet laéen, je Sel nanovo iskati hrane. Od časa pa, ko so ljudje pričeli živeti v stalnih bivališčih, se je pričelo iskati načine, kako bi se zadržalo kvarjenje živil. Razne metode ohranjevanja hrane so se pričele vporabljati. Nekatere med njimi so bile zelo primitivne in malo uspešne. Da ima sol gotovo vrednost za ohranjevanje mesa in da se s soljenjem mesa dosežejo gotovi rezultati, je bilo ugotovljeno že zelo zgodaj. Sol je postala važno trgovsko blago. V starem Rimu se je neka ulica imenovala slana ulica, ker so se v njej nahajale le trgovine trgovcev s soljo. Sol je bila dragoceno blago. Nekaj časa se je plačevalo celo ljudi s soljo. Od tega se je na pr. še danes ohranila v angleščini beseda salary t. j. plača.

Ena prvih metod ohranjevanja pa je bilo sušenje živil. Po raznih znakih sode¢ lahko sklepamo, da so suSenje vporabljali ze.stari Egipéani. SuSenje se je razvijalo in izpopolnjevalo skozi razne dobe in se ga vporablja tudi Se danas.

Stari Grki in Egip¢éani su vporabljali ze nek primitiven način hlajenja in sicer s pomo¢jo izhlapevanja vode. Napolnili so porozne Siroke ilovnate sklede z vodo, ter jih postavili preko noči na streho, da je gibanje zraka še pospeševalo izhlapevanje vode. S tem je bil odvzet vodi tudi del toplote in voda se je ohladila. V nekaterih hišah so morali celo sužnji pahljati s pahljačami nad vodo, da se je izhlapevanje čim bolj pospešilo. Ta ohlajena voda se je potem namestila okrog posod za vino, ter hladila vino namenjeno za razne slavnosti.

Verjetno je, da so to metodo tudi že poznali v starem Rimu, vendar je Nero, koje prišel na oblast, vporabljal zopet drugačen sistem. Stotine njegovih sužnjev so morale nositi v posebnih košarah sneg iz Apeninov do njegovega dvora, kjer so bile izkopane posebne jame, izolirane s slamo. V teh jamah se je sneg držal več tednov in je služil za hlajenje vina, sadja in rib, ki so jih vporabljali pri pojedinah na dvoru.

V naslednjih par stoletjih ni bilo nobenega napredka glede konzerviranja hrane. Šele mnogo mnogo pozneje so se začeli ljudje bolj zanimati za to vprašanje. V 13. stoletju je izšel v Franciji zakon, ki odreja stroge kazni za one trgovce, ki prodajajo pokvarjena živila. Državni organi so morali pregledovati zaloge v trgovinah in kjer so našli živila, ki so bila tudi le deloma pokvarjena, so jih morali zažgati. V tem času so namreč

36