Vasiona

GEODETSKA EKIPA IZ LUBLJANE NA BRAĆU

Za pojav popolnega sončnega mrka dne 15. 11. 1961 je bilo veliko zanimanja po vsej državi. V sledečem želimo opisati delo in rezultate geodetske ekipe iz Ljubljane. Geodetsko-komunalni oddelek Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in Institut za geodezijo in fotogrametrijo, oba v Ljubljani, sta v dneh od 9. 11. do 17. 11. 1961 organizirala ekipo štirih opazovalcev na otok Brač, z namenom, da opazujejo popolni sončni mrk. Ekipo so sestavljali: H. Kralj in M. Pustoslemšek, fotografska mojstra, M. Črnivec ml., inženir geodezije in B. Kilar, astronom. Osnovna naloga ekipe je bilo fotografiranje sončne korone v totalni (beli) svetlobi in sicer na črno-beli in barvni film. Fotografirali pa smo tudi delne faze pred in po totaliteti. Največ težav nam je povzročalo pomanjkanje instrumentov za delo takšne vrste. Pred vsem spretnosti in iznajdljivosti naših fotografov se imamo zahvaliti, da smo uspeli sestaviti instrumente. Za fotografiranje delnih faz smo uporabljali fotografski aparat na plošče 13 x 18 cm z objektivom Protar 1 : 10/350 mm. Fotografiranje korone na smo izvedli z dvema fotografskima aparatoma s katerih smo sneli originalna objektiva in namestili na prvega objektiv Dagor 1 : 7,7/360 mm, na drugega pa objektiv Apotesar 1 ; 9/450 mm. Ostrino slike smo naravnali s poskusnimi posnetki zvezdnega neba. Ker nimamo časovnega mehanizma, smo namestili instrumente na običajne geodetske trinožnike, tako, da so bili vsi instrumenti v času snemanja nepomični. Za ugotovitev trenutkov drugega, predvsem pa tretjega kontakta smo uporabljali mali refraktor 0 50 mm, f = 750 mm. Na ta način smo ispeli fotografirati pojav »briljantnega prstana«. Fotografirali smo na plošče ISS Agfa in na filme Agfa color, C. N. 17, ter Agfa dokumentni 17. Za kraj opazovanja smo glede na meteorološko statistiko zadnjih desetih let za ta letni čas in glede na lego srednje črte pasu totalitete izbrali kraj Selce na otoku Braču. Nekaj težav nam je povzročala močna burja, ki je precej tresla instrumente. Zato smo aparata Dagor in Apotesar, s katerima smo fotografirali korono, postavili v neko hišo in fotografirali

15.11 1961 ob 7h 36™, 3; ?h 45™,6; 7h 55™, 0; 8 h 04™, 3; 8ћ 13™, 7; 8 h 23™, 0; 8 h 32m, 3; 8 h 40m, 7; 8h 51™, 9; 9h 02™, 2; 9h 12™, 4; 9& 22™, 6;

skozi okno, ostale instrumente pa smo namestili tik pod okno, pred hišo. Lego in nadmorsko višino opazovališča smo določili iz geografske karte v merilu 1 : 50.000. Koordinate so: φ = + 43°17’,9 λ= l h 7 m 24 s , H = 160 m. Pri časovni določitvi naših posnetkov se nismo mogli izogniti amaterstvu. Na razpolago smo imeli kronometer starejšega tipa, ki je imel

f = 36 cm (1 ; 7,7), APOTESAR f = 45 cm (1 : 9), 0 50 mm, G e odetske grupe Ljubljana, na Brač^.

zaradi neugodnih pogojev v katerih je delal manj pravilen hod. Delne faze (posnetki na eno ploščo) smo fotografirali ob naprej določenih trenutkih sicer je bil pred totalno fazo časovni interval med dvema posnetkoma 9 m 20 s , po totalni fazi pa 10 m 13 s . Ti intervali niso enaki, saj je čas med prvim in drugim kontaktom drugačen kot med tretjim in četrtim. Ostali posnetki v naprej niso bili določeni, ampak jih je zapisnikar določil po glasni napovedi fotografa. V zvezi z vsem tem so časovni trenutki določeni le z natančnostjo ± 2 S . Več sekund pred drugim kontaktom t. j. pred začetkom popolnega mrka, smo opazili na zidu leteče sence. Barva korone, ki se je po mnenju večine opazovalcev videla že nekoliko pred začetkom totalne faze je bila za nas srebrno-bela, kromosfera mesnato rdečkasta, protuberance pa izrazito rožnate barve.

B. Kilar

9h 32 m , 9; 9h 43™, 1. PROTAR, plošče 13 xlB cm f = 350 mm (1 :10); ekspozicije 0,01 sec in 2 see.

Instrumenta DAGOR

Popolni sončni mrk

BACHOMA IX, 1961 број A

107