Vasiona

netariju ustreza naravnemu izgledu teh teles. Pač pa je seveda sončna svetloba v primeri s svetlobo Lune, planetov in zvezd močno zmanjšana. Planeti so zaradi poučnosti prikazani malo povečani, tako kot jih vidimo v manjšem daljnogledu. Planetarij v Ljubljani je moderen mali Zeissov model. Premer projekcijske kupole je 6 metrov in okrogli prostor more istočasno sprejeti do 40 obiskovalcev. Kaj je mogoče pokazati v malem Zeissovem planetariju? Tu so vidne vse zvezde, ki jih v naravi opazimo s prostim očesom. Pokazati moremo videz zvezdnega neba za vsak datum v letu in za poljubno uro. Povedali smo že, da je v planetariju svetloba Sonca v primeri z zvezdami močno zmanjšana. Zato vidimo v planetariju tudi zvezde, ki so v naravi nad nami podnevi, skupno s Soncem. Planetarij je za študij posameznih ozvezdij zelo primeren, pojav navideznega dnevnega gibanja neba pa je mogoče prikazati dosti hitreje in zato nazorneje kakor pa se odvija v naravi. Enkratni vrtež nebesne krogle traja v naravi približno 23 h 56 m , v planetariju pa le nekaj minut! Zvezdno nebo se spreminja če potujemo po površini Zemlje in sicer v tem smislu, da niso v vseh točkah Zemljinega površja vidna ista ozvezdja. Te spremebe je mogoče v planetariju prav nazorno pokazati in to za vse kraje na severni polobli Zemlje. Pokazati je torej mogoče tudi videz in gibanje zvezdnega neba na severnem tečaju Zemlje in na njenem ekvatorju. Planetarij je prav primeren tudi za študij tako imanovanega precesijskera gibanja, to je gibanja vrtilne osi Zemlje v prostoru. Pokazati se da ustrezno premikanje severnega nebesnega pola med zvezdami za več tisočletij nazaj in naprej. Nazorno se vidi, da se bo pol nekako od leta 2100 oddaljeval od Severnice in da bo potoval v naslednjih tisočletjih skozi ozvezdji Kefeja in Laboda. V nekaj minutah je mogoče videti v planetariju, da bo čez 12 tisoč let nebesni pol blizu Vege v Liri. Žal pa z malim modelom planetarija, ki je montiran v Ljubljani ni mogoče pokazati neposredno navideznega letnega gibanja Sonca, gibanja Lune in navideznega gibanja planetov. Povedali smo že, da je za vsako od teh teles pripravljen poseban projektor, ki ga je trebaustrezno legi telesa na nebu-naravnati za vsak dan posebej s pomočjo ekvatorskih koordinat (rektascenzije in deklinacije). Pomen planetarija za vzgojo strokovnjakov v astronomiji, geodeziji, geografiji, navtiki in aeronavtiki je neprecenljiv. Cilji, ki se dajo s poukom v planetariju dokaj hitro in enostavno doseči so sledeči. Solidno poznavanje osnovnih zvezd in ozvezdij ter ustrezna orientacija na nebu ob različnih letnih časih in na različnih točkah zemeljske površine. Zadnje dejstvo je važno zlasti za pouk v navtičnih šolah. Student, ki mu je na razpolago plane-

tarij tudi nazorno uvidi pomen koordinatnih sistemov v astronomiji, vlogo navtičnega (astronomskega) trikotnika, njegov izgled na različnih geografskih širinah in njegovo spreminjanje s časom. Posebno pomemben pa je planetarij pri študiju natančnosti posameznih metod praktične astronomije, kar je bistvene važnosti za vsakega astronomskega in geodetskega strokovnjaka. detalj. Vidna je projekcijska krogla zvezd, projektor Rimske ceste in projektor ekliptike. Pod zvezdno kroglo so projektorji za Luno, Sonce, Merkur, Mars in Venero.

Planetarij v Ljubljani upravlja geodetskokomunalni oddelek Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Kljub temu, da so režijski stroški planetarija precej visoki, zaenkrat v te namene ni odobren poseben fond, ampak dela planetarij na osnovi samofinansiranja. Vstopnina za planetarij je 50 Din za odrasle in 30 Din na osebo za skupine (otroke) z vodstvom. Od otvoritve do danes je obiskalo planetarij nekaj več kakor 4000 ljudi. Prihodi planetarija torej niso zelo visoki! Brez dvoma bo v bodoče odpadla marsikatera težava s katero se srečujemo ob prvih mesecih našega dela. Pričakujemo razumevanje, da ima planetarij poleg strokovnega tudi kulturni pomen in znatno vlogo pri dviganju splošne izobrazbe najširšega kroga naših delovnih ljudi. Zlasti je pomemben planetarij za utrjevanje pravilnega svetovnega nazora in ljubezni do narave, kar je važno posebno pri delu z mladino.

B. Kilar

Planetarij v Ljubljani

ВАСИОНА IX, 1961 број 4

109