Ženski pokret

Sprejem v dnevna zavetišča izvršujejo šolske gojiteljice, Gospodarski in osebni odnošaji staršev so merodajni za sprejem. Ako je mogoče, morajo prispevati starši nekaj stroškom za vzdrževanje, toda od plačila ni odvisen sprejem. Tudi otroci, katerih ztarši bi bili pripravljeni plačevati vse stroške, ki jih povzroča oskrba v zavetišču in ki bi se s plačevanjem radi iznebili skrbi za otrokovo uspevanje, se ne sprejemajo. Večina teh otrok je popolnoma zastonj deležna vseli naprav mladinskega doma. Mladinski dom v Charlottenburgu je zapričel svoje skrbstveno delo z dnevnim zavetiščem in pri izberi otrok je prišlo spoznanje, da mora biti nekdo, ki bo določil, kateri otrok je potreben te zaščite. Tako je nastala potreba po namestitvi šolske gojiteljice. Ta naprava je zadela v začetku na veliko težavo, zlasti od strani učiteljstva, ker je bilo učiteljstvo mnenja, da pomenja šolska gojiteljica kontrolo njihovega dela, L. 1909. je bila nastavljena prva šolska gojiteljica in v vztrajnim delom seje posrečilo društvu, da imajo danes na vseh šolah to Institucijo. Mestna uprava je sama uvidela važnost te naprave, in je že čez 3 leta prispevala z izdatnim vsotami, da so se šolske gojiteljice nastavile po vseh šolah okraja. Letno poročilo za 1. 1915. pravi, da je izvršilo 18 šolskih gojiteljic v tem letu 10090 obiskov in sicer na zahtevo najrazličnejših oblasti. Pravo delo šolskih gojiteljic se pa ne da tolmačiti s številkami. To delo obstoji iz pestre množine najpotrebnejšega dtla in se izvrši lehko le, če posveti gojiteljica vso svojo osebnost temu delu, ISli mogoče izraziti s številkami velikega pomena dejstva, da je vsakemu otroku vedno na razpolago prijazna svetovalka in velikega vzgojnega vpliva, ki ga imajo gojiteljice na matere. V mladinskem domu je poseben dekliški razred za deklice, ki izstopijo s 14. letom iz šole in gredo potem za zaslužkom. V večernih urah se uče te deklice gospodinjskega dela in nege otrok, deloma s tem, da same pomagajo pri različnih opravilih, potrebnim za mladinski dom, deloma s tern da imajo posebna predavanja. V en tečaj se sprejme največ 30 deklet. Društvo Mladinski dom je pa vedno bolj uvidevalo, da mora pre skrbeti za svoje naprave kakor šolske gojiteljice, otroške vrtnarice, voditeljice zavetišč, za svoje sodelavke, tudi primerno izobražene moči, V začetku se je pomagalo društvo le s posa-, meznirni tečaji, potem je pa uvidelo, daje treba sistematičnega in metodičnega dela za izobrazbo potrebnega osoblja. Tako je nastal

154

Женски Покрет

■'i и (?