Ženski pokret

agilnejša. Poiskati bo morala izseljenca v njegovem domovju, mu v sili pomagati ali preskrbeti pomoč, prirejati sestanke in predavanja iz praktičnih predmetov, poročati o domovini, njem rodovitnosti, njenih še neizkoriščenih zakladih, podati in razložiti ustavo domovine in jo primerjati z ono dotične države, poročati v liste (naše in tuje), pomagati pri gospodarskih organizacijah, pisati pisma, prirejati zabavne večere, pri katerih nuj se goji slovanska umetnost in se pritegne kar največ sodelovalcev. Posredovati bo treba pri oblasteh ter najti pota, da pomore revežu do pravice, a tudi obvarovati zastopništva in oblasti malenkostnih nadlegovanj. Poleg ljubezni, sočutja in močne vere v človeštvo bo služba zahtevala znanje jezikov,, mnogo takta, energije, razumnosti treba bo razločevati med resnično potrebo in nadležnostjo potrpežljivosti in dostikrat tudi humorja. Vse delovanje pa mora nevsiljivo prevejati državna ideja, hrepenenje po domovini ohraniti živo. Iz časopisov kakor tudi iz privatnih pisem zveni tožba, da naša zastopništva niso na višku. Na drugi strani pa ne smemo prezreti, da daje naš narod najnižje vrste delavcev, da naši l judje ne prineso s seboj strokovnega znanja, kakor n. pr. Nemci, ki so pivovarji, kemiki, mehaniki, elektriki i t. d., da ne govorimo o višji izobrazbi, ampak da imajo naši ljudje le delavne roke, neizvežbano silo. Naš izseljenec sanja o zlatih poljanah in šumečih lesovih onkraj zelenega morja, a večina se najde potem v opekarnah, kamnolomih, rudnikih, plavžih, kjer opravlja najtežja in najnižja dela. Njegov standard of life je jako nizek kaj čuda če potem ne uživa dosti ugleda, če ima svoje mesto takoj za zamorcem. Res je, da so naši ljudje dovzetni za potujnje, in nek ugleden slovenski list je s ponosom beležil, da seče Slovenca hvali radi njegove dovzetnosti, češ noben narod se tako hitro ne poamerikani kakor slovenski. Ne vem — ali ni čutil, da tiči v tej pohvali žalostna sodba, da nimamo nič narodne in državne zavesti. Vsi ti razlogi so napotili omenjeno društvo, da je napravilo na ministrstvo za socijalno politiko vlogo, v kateri poudarja, da se ženstvo, ki tvori polovico naroda, zaveda, da ima tudi polovico dolžnosti, katere hoče ispolnjevati. Med svoje dolžnosti šteje tudi delo za izseljence. Zato zahteva, da se v naredbi predvidene službe atašejev pri naših zastopstvih poverijo izobraženim ženam, ki so že dokazale socialno mišljenje ali pa

208

Женски Покрет

7 и S