Ženski pokret

S tem pa, da so dobile žene komunalno volivno pravico, so .dokazale z dejanji, česa so zmožne. Njihovo delo po občinah je bilo tako uspešno, da so občine v 1. 1910 in 1911 same prosile pri poslanski zbornici, da naj dobe žene popolno politično enakopravnost. Več kakor 140 mestnih občin, med njim največe se je združilo v tej akciji, No, v parlamentu niso prodrle, ker je morda poslancem še vedno brnela v spominu beseda, ki jo je izrekel Gladstone o ž. v. pravici: „Ladjo smo že tako natovorili, da se komaj še premika". Tako so imeli natovorjene še dolgo let samo moške volivce. Končno še nekoliko podatkom iz ženskega gibanja v

Ameriki. Zavestno žensko gibanje v Zedinjenih državah Severne Amerike se je pričelo okolo 1, 1830., takrat ko je pričel Llojd Garrison velik boj za osvoboditev črnih sužnjev. To gibanje je priklicalo na plan mnogo žen, ki so se požrtvovalno udeleževale boja. Okoliščina, da je pripadala večina teh žen sekti kvekerjev, ki dovoljujejo ženam, da govore na javnih shodih, je olajšala ženam nastop v javnosti, L. 1832. so ustanovile v Bostonu žene svojo ligo za boj proti suženjstvu pod vodstvom Lukrecije M ottov e. Pravi vihar ogorčenja je nastal, ko so se pojavile žene na govorniškem odru. Javnost jim je očitala, da so s tem prekoračile meje, ki jih jim nalaga nihev spol, da so se pregrešile proti ženski dostojnosti, ker se vmešavajo v politična vprašanja in duhovščina je izrekla nad njimi svoj anatema. Abolicionisti, ki so sicer priznavali zasluge žen v boju za odpravo suženjstva, so bili njihovemu delu nasprotni, ker so nastopile samostojno in na njihovih shodih so se razvnemale burne debate za in proti ženskim govornicam. Na ta način je bilo ustvarjeno žensko gibanje, vprašanje o enakopravnosti žene. Zensko vprašanje jo razcepilo vrste abilicionistev in razrušilo njihov strankin zbor v New-Yourku l. 1840. Isto leto je bil svetovni kongres za odpravo suženjstva v Londonu in žensko vprašanje je motilo tudi ta kongres. Nekatera američka društva so poslala ženske delegate, med njimi take, ki so uživale svetovni sloves v boju za odpravo suženjstva. Kongres ni priznal teh delegatinj in Amerikanke so morale odditi. Ta iključitev je porodila žensko gibanje. Med izključenimi je bila poznejša voditeljica ameriškega ženskega gibanja Elizabeta Stantonova. Ko je odhajala s kongresa z Lukre-

'Бр. 11 и 12

Iz zbodovine ženskega gibanja

327