Arhiv UNS — Stari listovi — Najstariji

bijo rdečo piko , drugi pa, Mori imajo dobre prijatelje, dobivajo službe. To je vedno tako bilo, še dandenes je tako in zarad mene gotovo ne bodo zdaj v Gradcu izjemke delali. Naj na Slovenskem slovenski jezik kakor izključivo uradni jezil; upeljejo , naj te uradnike, kteri slovenščine ne znajo iz Slovenskega odstranijo, boš videl, kako hitro bom jaz mesto dobil. Ali vse to me ne ustraši, vadim se zmerom marljivo v slovenščini morebiti (?) za prihodnost —• prebiram pridno naše knjige in časopise 11 . Mislim, da ta list ne potrebuje nobenega komentara.

Politični razgled.

Baron Ben st je s cesarskim pismom d. dec. imenovan grof. Vladni listi hočejo iz tega imenovanja videti cesarjevo soglašenje z današnjo sistemo in demonstracijo tistim Prusom nasproti, ki so barona (zdaj grofa) Beusta zarad rudeče knjige zadnji čas napadali. Na Dunaji bo stopil poseben zbor rainisterskih delegatov skup, ki bo nasvetoval, da bi se verska društva ostreje opazovala in kedajse jim sme opravljanje kake božje službe dovoljevati. Avstrijskega vojnega ministra govor, da se mora Avstrija Rusiji nasproti oborožiti, vzbudil jo v Peterburgu v vladnih krogih živo posvetovanje. Ni še dogotovljeno ali bo Rusija odgovarjala le po svojih časopisih ali z diplomatičnimi pismi. O novih dač ni h predlogih, a kterimi hoče minister Brestel stopiti pred državni zbor, sliši se malo veselega. Cislajtanski finančni minister hoče sedanje neprenosljive izvenredne davščine spraviti pod trdno, stalno sistemo. Da bi se davek znižal, o tem ni nikjer govora, pač pa bodo potem vsi enako plačevali največe dačne doneske. Na mesto dohodnine stopi razredni davek (Klassensteuer). Nova postava o zemljiščnem davku je toliko napredovalna, da si je postavila za načelo, da davek vse enakomerno zadeva. Njegovo veličastvo je izdalo zapoved do armade, v kteri razlaga pomen nove brambovske postave. Brambovska postava je zadobila najviše potrjenje. V prihodnjih listih prinesemo vso postavo. V „Ungar. Ll,“ se piše iz Gradca: Graf Leo Thun, vodja fevdalnega „Vaterlanda 11 je imel tu konferencijo s slovenskimi (kterimi?) voditelji, in je z uspehom dogovora prav zadovoljen. Tudi je neki Thun rekel, da so pred vrati oni dobri časi, ko bodo veljavo zadobila načela njegove stranke; on je priporočal slovenskim vodjem le stanovitnost. Vse to se nam zdi velika časnikarska goska s „stanovitnostjo 11 pa že celo ne vemo kam. Novi Pressi se brzojavlja iz Zagreba: Vojaški kordon proti Turčiji je odpravljen. Granico bo v prihodnje stražila finančna straža. Poljski delegati so neki v Pesti svoj čas dobro rabili, da bi pota nadelali drž. zbora posvetovanji o resoluciji gališkega zbora. Gre govorica, da ustopi poljski knjcz Čartoriski, ud gosposke zbornice,- v ministerstvo , in da celo postaire predsednik-ministerstva. Danajski listi) sicer pravijo, daje to neverjetno menda preobračajo prigovor: kar človek želi, rad veruje. Na Ogerskem je na davkih dolga celih štirdeset miljonov gld. Kako torej ogerski minister plačuje. Pravi se, da plačuje za vzajemne reči le toliko kolikor prejema. Najprvo poravnava deželne stroške, če zmanjka, zmanjka nam Cislajtancem. V Pragi se zdaj obe stranki pripravljati na volitve v mestni zbor. Zanimljivo je videti, da so zastopniki vladi prijazne nemške stranke, kakor pri nas Slovencih večidel sami c, k, uradniki in penzijonisti kot „zaupni možje 11 v meščanskem volilnem odboru, češki odbor svojega narodnega obličja ne pokazuje tako, kakor nemški; ki meni da je mestnim odbornikom treba ustavoljubnosti. Tekoči teden se bo obravnavalo v Pragi 13 političnih pravd, večidel tiskovne pravde raznih časnikov, ki ali še izhajajo, ali pa so že zamrli. Toži se večidel zarad veleizdaje, žaljenja Nj. veličastva, kaljenja javnega miru in puntanja. V Srbiji se je slovesno odprl grški konzulat in grška zastava pozdravljena z 21 streli iz kanonov na trdnjavi. To znamenja prijateljstva med srbsko in grško vlado, ob istem času, ko se začenja med Grki in Turki razpor, utegne še važne nastopke imeti. Bavarski kralj se ima oženiti s hčerjo ruskega carja Aleksandra. 20. t. m. potuje z velikim spremstvom v Peterburg. Njegova zaročnica velika knježinja Marija bo prestopila iz pravoslavne v katoliško cerkev. Ker se misli, da bodo peterburgški krogi ob enem na to delali, da se določno pogoditi in zvežete Pruska in Bavarska, vidi se vse ta stvar na Dunaji nerado. Da bi zoper delal,,imenovan je nov poslanec za Monakovo, grof Ingelheim. V časopisu „Unita' Italiana 11 je razglasil Mazzini proklamacijo do svojih rojakov, kjer jih zopet svari, naj se ogibljejo vseh poskušenj osvoboditi Rim, dokler bi bile te poskušnje le delo posameznih strank; proklamacija povdarja. da mora biti osvobojenje Rima cilj velikega početja, kterega se mora udeleževati ves narod. Italijanska agitacija proti Rimu vedno narašča in italijanski listi si prizadevajo jo še podpihovati. „Italie 11 pravi, da je usmrtitev Montija in Tognettija okrepčala samosvest, da mora vsa italijanska dežela enotna postati. Vlada, parlament in ljudstvo so v tej zadevi tako edinih misli, da se sme trditi , da ni drugo stranke. Zapuščeni usmrtenih sicer ne bodo dobili podpore iz državne blagajuice, ker je bila v parlamentu za ta predlog le navadna večina, a ne 2 tretjini glasov, vendar pa se po italijanskih mestih prav pridno za nje nabira, in so se zlasti v nekterih mestih prav znameniti zneski podpisali. Na Francoskem se politične pravde bolj in bolj udomačujejo, in mnogokrat zadostuje najmanjši povod, da se iz njega pravda splete. Časopis „Avenir 11 v Aux-u je policija pograbila, ker je prišel 2. decembra s črnim robom na svetlo. Zarad pobiranja za Baudinov spominek so jih iz nova nekoliko obsodili.

Iz Španije se sliši o nemirih. Zbor oboroženih republikancev je morsko vojaštvo razganjalo, Volitve bodo sredi januarja 18G9. Med Turčijo in Grško se utegne vneti boj. Turška vlada je podpirana po Avstriji, Angleški in Francoski tirjala, naj Grška upora na Kandiji ne podpira, če noče, da se med njima vsa diplomatična zveza pretrga. Iz Varšave se piše, da se ruska vojska vedno bolj zbira na avstrijsko-gališki meji. Mnogo orodja za šance se pripravlja in privaža po železnici v Čenstohovo. Rusko vojaštvo je boje zoper Avstrijo zelo razdraženo in • kakor pravijo ničesa ne bi raje slišalo, kakor povelje v Galicijo in Ogersko marširati. Strastno gibanje, ktero je med volitvijo in še nekoliko pozneje vladalo v severni Ameriki, jelo se je polegati in vse stranke so zadovoljne z republikanskim predsednikom Grantom. Amerikanski državljani so se zopet povrnili k mirnemu delu svojega meščanskega poklica in radi prepuščajo osodo svoje dežele v rokah moža, o kterem zdaj celo njegovi nasprotniki trde, da je popolnega zaupanja vreden.

Razne stvari.

* (Tiskovna pravda „Slov. Nar.“). C. kr. okrožna sodnija v Celji je s sklepom C, decembra zarad vrednikovo bolezni preložila konečno obravnavanje v naši tiskovni pravdi na 20. dan januarja meseca 1869. Da je bila vrednikova prošnja slovenska, okrožne sodnije odlok pa nemški, je tako gotovo, kakor §. 19 v državnih osnovnih postavah. * (Kd-o je slovenska stranka?) Prijatelji našega lista, ki imajo kaj zveze v viših ali pa tudi v nizih a podučenih uradniških krogih, zelo bi nam ustregli ko bi nam naznanili odgovor na gori stavljeno vprašanje. Po viših zaukazih se mnogokrat bere, da se ima slovenskim strankam slovenski dopisovati, zlasti da se jim ima na slovenske uloge slov. odpisovati. Pa kaj pomaga, vso tako lepo zaukazovanje, dokler človek če se še tako Slovenca čuti, ne ve kaj je slovenska stranka. Tako n. pr. smo po svoji „kratki pameti podložniški“ dozdaj mislili, da je vredništvo slovenskega lista slovenska stranka kteri se mora na slovenske vloge slovenski odgovarjati, a tudi sicer slovenski dopisovati. Pa kaj še? Slavno c. kr. državno pravništvo, ktero podpisuje g. Mulley, odgovorilo nam je nemški, tožilo nas nemški, c. kr. okrožna sodnjia v Celji, za ktero je podpisan g. Stiger, nam je poslala nemško tožbo in nemški odlok, c. kr. okrajna sodnija v Mariboru, ktero podpisujeta na naših dopisih gg. Schalamum in Pogatschnigg, vabi nas v nemških listih pred se, še za svoje ime se moramo puliti; in slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru pod vodstvom g. Seedera nam je poslalo včeraj neko naznanilo št. 35. pr. ddo. 5. dec. 1868, v kterem nam nemški pripoveduje, da sl. c. kr. namestnija ni uslišala prošnje, kjer smo slov. prosili, da bi si smeli za lastno rabo omisliti autografično pomnoževalno tiskalnico. Mi ne vprašamo po vzrokih, zarad kterih se nam tiskalnica ni dovolila, dasiravno bi prav lahko primerjali in vprašali ali je istiua , kar pravijo pns+postavo vsi enaki, Nemci in Slovenci, Krščanje in Cigani. Po novejših zakonih smejo brez mnogih ovir prestopati ljudje od ene vere k drugi; če smo mi po kaki pomoti zapisani v krstnih bukvah „nemških strank 11 , prosimo naj se vredništvo „Sl. Nar. 11 tam izbriše in zapiše v one za slov. stranke, če je treba plačati štolo ali kako drugo takso, jo bomo že odšteli: saj nas veste najti. * (Sokol proti stari „Pressi 11 .) Tožim „južnega Sokola 11 proti časopisu „Presse 11 zarad članka, kterega smo mi priobčili kot konec „brezove masti 11 je končala s tem, da se je toženi vrednik tega časopisa nedolžnega spoznal. 6. posl. Svetec je kot pooblaščenec tožnika zastopal. * (Solnice v Vielički) na Poljskem so kakor smo že povedali, v veliki nevarnosti, da jih iz zemlje prodila voda ne zalije. Leta 1867 je državna kasa dobila 7,556.748 gl. za sol iz Vieličke. Iz tega je presoditi, kolika škoda bo cesarstvo zadela, če se solnica pred vodo ne otme. * (V Dalmaciji) se ima, kakor „Pozor 11 izve, po naredbi ministerskega svetovalstva in po predlogu c. k. namestnika v dveh letih uvesti v dalmatinske urade hrvatski jezik. V tem času se mora vsak uradnik hrvatskega naučiti. Kotorska gimnazija bode postala hrvatska. Kedaj bomo mi Slovenci kaj enacega dočakali. *(O kat. čitališče v Ljubljani) poroča „Dan. 11 : „V nedeljo 29. listopada, je bilo v mestni dvorani posvetovanje zastran naprave katoliškega čitališča ali bralnice. Grof Wurmbrand je pričel zbor s govorom , ki jo bil sprejet z veliko in splošnjo pohvalo. Izvoljen je bil odbor za izdelanje družbiuih pravil in skleneno, da se bode v „Novicah 11 , „Triglavu 11 in „Danici 11 razglasovalo, kar se bo godilo. V začasnem odboru so gospodje; Gr. Wurmbrand (stareji), dr. E. Kosta, korar Fr. Kramar, prof. dr. Čebašek, učitelj Matej Močnik, mestnjani in posestniki Šventner, Gerber, Šreiner in vrednik „Zgod. Dan. 11 V ponedeljek je imel odbor posvet zastran družbinih pravil, pri kterem se je razodelo, da utegne bralnica svoj izvirni program precej razširiti in zraven poživljanja katoliške zavednosti z branjem itd. zlasti na dobrotne namene v prid übožnih, izgubljenih, zanemarjenih itd. oko obračati, kar je gotovo ena velikih ran denašnjih časov. Bolj natanko se bo to dalo povedati, ko bodo pravila sestavljena. 11

Slovenski Glasnik

začne z novim letom zopet izhajati in sicer pod vredništvom J. Jnrč i č - a v Mariboru. Naročnina 1 gld. 50 kr. na pol leta naj se pošilja „administraciji „Slov. Nar.“ Prihodnjič obširneje o tem.

Dunajska borza od 9. decembra.

5% metalike 69 fl. 25 kr. Kreditne akcija 246 fl. 60kr. 5% metalike z obresti v maji in nov. GO fl. 10 London 118 fl, 90 kr. 5% narod, posojilo 04 fl. 70 kr. Srebro 117 fl. kr. 1800 drž. posojilo 91 11. 90 kr. Cekini 5 fl. 62 3 / l# kr. Akcije narod, banke 677 fl, kr.

IMF* /m rad praznika v torek smo mogli izdatijdenes le pol lista.

Izdatelj in odgovorni vrednik Anton Tomšič. Lastniki; Dr. Jože Vošnjnk in drugi. Tiskar Kduard Janžič