Arhiv UNS — Stari listovi — Najstariji

Slovenec

18. štev. V Ljubljani, v soboto 14. februarja Letnik VIII.

Političen list za slovenski mol

Država za državljane!

Nemški pemski državni in deželni poslanci so cesarju izročili protimemorandum, ki skuša spodbijati opravičene češke tirjatve. Naš namen ni spodbijati posamezne točke tega memoranduma, in to iz dveh vzrokov. Prvič, ker prostor našega lista tega ne dopušča, in drugič, ker se ne t:če neposredno nas, a le Cehov. Spisovatelji protimemoranduma posebno povdarjajo, da jim ni mar za nemštvo, a le za državne interese. Povdarjajo, kakor je že Stremayr v budgetnem odseku storil, da zahtevajo nemški uradni jezik, državni interesi, kterim se pa morajo vsi narodni in drugi pomisliki vkioniti. Oni postavljajo resnico na glavo, da smo državljani za državo, a ne država za nas. Ali to ni najsurovejši špartanski absolutizem, da bi se narodi morali vsem pra vicam odpovedati, zatajiti narodnost, samo zato, ker to smatra za državni interes kak prenapeti centralist ? Da se mi ne strinjamo s temi nazori, m treba omenjati. Nas tudi nihče ne prepriča, da,, bi biii pravi. Ravno tako se ne bomo mi trudili nasprotnike prepričati, da nimajo prav, ker vemo, da bi bilo vse bob v steno. Oni so v svoj nemški centralizem, nemško uradovanje tako zatelebani, da z njimi ni mogoče govoriti. Oni hočejo na vsak način gospodovati v Avstriji, naj gre tudi vse v nič. Po našem zdravem mnenji, je država skupina državljanov ter v Avstriji različnih narodov z vladarjem na čelu. Od blagostanja vseh teh člaaov je odvisna tudi sila vsega dr žavnega telesa. Zato mora država skrbeti, da se krepijo vsi narodi in državljani ; to je pa le

mogoče, če se skrbi za narodni razvoj vseh teh udov. če se pa en sam ud te (skupine zatira, en sam narod na steno pritiska, trpi celo državno telo. Zato posilna germanizacija ne množi državne moči, a jo le slabi, ker ob enem spodkopava ljubezen do države. Zato je napačna nemška teorija o mogočni državi, ki uči, da smo državljani le zavoljo države, a ne nasprotno. Če je ta teorija ugodna v druzih državah, je v Avstriji popolnem napačna, ker poostruje mednarodno borbo, ki gotovo ne more biti državi na korist. Državne postave in uredbe, ki so v eni državi dobre, še zato niso dobre tudi za drugo državo. Postavodajalstvo se mora ravnati po razmerah posameznih držav, a ne po teorijah kakega pretiranega idealista. Narodna nasprotja se ne dajo s takimi teorijami pomesti iz sveta. Tudi je sveta dolžnost vsacega naroda varovati narodne pravice. To je prirodna naredba, kteri se umetna protivljenja zastonj ustavljajo. Država se izdržuje od državljanov, ti plačujejo davke v državno blagajnico ti gredo ob žbbii -nopgrnneSi va nio -aa-holišče. Zato le DS državna dolžnost varovati njin pravice. Pa saj Nemci se tudi ne protivijo vlovanskim narodnim pravicam le zavoljo države, ampak le zarad gospodstva željnosti. To je ~Deutsche Zeitung", organ najbolj zagrizenih ustavovercev incentralistov, priznala v letošnji novoletni številki, ki je skušala Poljake na svojo stran pridobiti, ter je pisala, da nemški centralizem ni nevaren avtonomiji Galicije, ker tam nimajo Nemci ničesa iskati. S tem je naravnost povedala, da germanizacija, a ne državni intresi, so povod nemškemu centralizmu. Državni intresi so le grm, za kterega

svoje namere skrivajo. Zato se pa avstrijski Slovani ne moremo navduševati za nemški centralizem in nemško uradovanje, kerlesluši k našemu ponemčenju.

Politični pregled.

Avstrijske deàele. V Ljubljani 15. februarja. Češki listi se ne strinjajo s peticijo čeških škofov. Pa ni treba misliti, da bi Čehi odobravali nove šolske zakone ; samo oni smatrajo ljudsko šolstvo za deželno zadevo, o kteri nema dunajska vlada in državni zbor odločevati. V budgetnem odseku je češki poslanec Jireček predlagal pomnoženje državnih srednjih šol s češkim jezikom na Češkem in Moravskem. Minister Stremayr v principu ni nič imel zoper to, a rekel, da o predlogi dopolnitnega kredita za srednje šole se v ti sesiji niti govoriti ne more. Tako hočejo ustavoverci slovanske opravičene. tirfKve^_ ktefiiu oV ugovarjali ne upajo, zavleci. Pražka „Politik“ zahteva, da bi se za ■mučnega ministra imenoval kak odločni narodnjak, kakor Randa ali Habietinek. Za kakošnega birokrata kakor je baron Kriegsau, se Čehi ne morejo navduševati, ker še ni ničesa storil za češko narodnost. Uradna „Wien. Ztg.“ je objavila postavo za zmanjšanje revščine v raznih avstrijskih deželah. Ogerski finančni minister grof Szapàry in naučni minister Trefort sta prišla v Beč.

Kako sem se jaz likal.

v Črtice za poduk in kratek čas. LVIIL Predno pa gremo po tej poti naprej, postojmo nekoliko in poglejmo v šolo, kako družbo sem dobil. Nič kaj se ne morem pobahati ne z novimi sošolci, ne z učitelji izvzemši gosp. kateheta. Takrat je bila preparandija še ..pribežališče grešnikov 11 z razn h šol, ne dva nista si bila enaka bodi si v starosti, bodi si po šol skih letih; ta je bil gimnazijalec, oni realec, nekteri pa še celo le normalec, jaz sem na šolski lestvi bil z najvišega klina padel. Lahko si vsak misli, kako malo mi je ugajala družba, kako zaničljivo sem gledal v šolske knjige, ktere sem bil že davno zopet pozabil, kako težko sem odgovarjal na vprašanja o nemšk h stavkih itd. jaz, sloveči latinec gimnazije, k: sem že maturne naloge dragim izdelava!, jaz, čegar dela so že tiskana bila. Razen tega so bili moji novi sošolci pač dobre duše, a tako primitivne vednosti, da je meni že kar presedalo, Pa še nekaj je razžalilo mojo domišljivost. Kakor že znano, sem znal že toliko glasovirja, da sem seže z not učil reči, ktere so bile po mojem okusu. Ravno tako znano bo častitim bralcem, da moje grlo ni imelo kar nikakoršnega glasu. Naš učitelj glasbe je bil pa jako vljuden učenjak in vedel spoštovati vsacega stan in zmožnosti. O tem tu le kratek prizor. Učitelj: „Vaši Milosti se toraj ne ljubi igrati skale, Jej je gotovo prenizko, he?“ „Saj že znam skalo, ne le s C , ampak z vseh stopinj 11 je moj odgovor. „Ali se bo Vaši Blagorodnosti ljubilo do jutri prinesti mi vso U-skalo dvajsetkrat prepisano se ve, če Vaša Blagorodnost nima morda že kacega novega spisa za „Laib. Ztg." pod peresom? 1 ' govori dalje. „Kazni jaz ne bom pisal, sem se že davno odvadil" je kratek moj odgovor. „Tako, tako! Vaši Učenosti je tako delo pač prenizko?" poprašuje dalje: „Da, res!" rečem jaz odločno. „Hm, hm! Vaša Slavnost se je toraj do nas ponižala le kot gost?" Jaz na to zbadanje nič ne odgovorim, če-

ravno vse v meni kuha. Drugi dan je njegovo prvo vprašanje do mene: „Je li Vaša Milost imela toliko časa in dobre volje, da bi bila blagovolila po včerajšnjem naročilu moje malenkosti spisati C-skalo dvajsetkrat?" „Ne!" rečem jaz. „Ne?Ej,sajse ne mudi. Do jutri bo morda Vaša Učenost milostljivo blagovolila to skalo spisati štirdesetkrat, kaj?" „Nimam papirja!" črhnem jaz, ki zdaj vso to reč tudi zavijem v humoristično stran. „Tako? Naj jo pa Vaša Slavnost spiše kam drugam, n. pr. na žamet ali svilo, da jo le jaz vidim." Zdaj se jaz ne morem zdržati smeha, kteremu se pridružijo tudi drugi, ki so smeh komaj držali, da ni že prej butil jim z grl. „A, glej no" se oglasi zopet učitelj „kako lep moški zbor in kako glasen pevovodja. Kaj, ko bi Vaša Milost zdaj stopila tu ? sem h klavirju in pela tisto skalo, ktere ne I blagovoli pisati?" Jaz grem k glasoviru in ko on vdari C,

Inseratl se »prejemajo in veljfi tristopna vrsta : 8 kr., če se tiska Ikrat, 1 s > *2 ìì J5 3» J5 * 35 J, U » M 3 O Pri večkratnem tiskanji se tena primerno zmanjša. R o k o pi si se ne vračajo, nefrankovan» pisma se ne sprejemajo. N ročnino prejema opravništvo (aar»> nistraeija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. J5 v Medijatovi hiši, 11. nadstropji.

Po pošti prejemar velja ; Za celo ieto . 10 gi. kr. za poiieta . . 6 ~ „ za četrt leta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za ceio ieto . , 8 gi. 40 kr za poi ieta . . 4 20 „ j za četrt ieta . 3 „ 10 V Ljubljani na dom pošiljaj velja 60 kr. več na ieto. : ' Vredništvo je v Medijatovi hiš% štev. 15. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.