Arhiv UNS — Stari listovi — Najstariji

spustim jaz z grla glas, ki je ravno toliko podoben glasu C, kakor vsakemu drugemu. „Aj, Vaša Blagorodnost je tudi umetnik v petji, kakoršnega do zdaj ni, vsaj moja ponižnost ne ve zà-nj. V enem glasu cel zbor glasov. Kako, da za tako imenitnost še nihče ne ve !“ Z mojimi sošolci je pa vse drugače postopal in pokazal, da ne zna govoriti le z gospodo , ampak tudi s hribovci. Smilili so se mi reveži. Ko drugi dan zopet v šolo stopi, pogleda mene, pomiga z očmi in prične: „Na kaj je Vaša Blagorodnost izvolila spisati tisto (7-skalo, štirdesetkrat na svilo, žamet ali papir ?“ „Na nič !“ je moj odgovor. „Jaz danes slabo slišim, sem nekoliko prehlajen, toraj prosim, da bi Vaša Blagorodnost milostljivo ponovila Svoj odgovor" reče in nastavi uho proti meni. „Na nič" odgovorim jaz zdaj na ves glas. „Ej, to je novo" se oglasi on „mora tudi lepa biti reč na nič spisana. Naj jo Vaša Vljudnost meni pokazati poniža se!"

Ne vem, kako bi se biia ta reč razvozIjala, če bi ne bil zmedel je šolski nadzornik gosp. korar Savaschnigg (Zavašnik), ki je nenadoma vstopil. Mi planemo kvišku, a on veli s prstom, naj se vstopimo v vrsto, kakor vojaki pred generalom. To storimo in jaz pridem na levo krilo prvi. „Wie heisst Er (kako mu je ime)?“ praša obrnjen v mene. Jaz gledam svojega soseda in glasbenega učitelja, a vsi gledajo mene. Ko g. Savasch niggu ni naglo odgovora, drega: „No, no, odgovor !“ „Saj zna sam govoriti'* rečem jaz „naj rajši sam pove, jaz ne bom odgovarjal za svojega soseda." Gosp. Savaschnigg obledi, ozeleni, zarudi in kdo ve kaj se še spreminja v njegovem obrazu, učitelj glasbe pa se ruga zdaj na tihem. „Kdo je ta? 1 ' se obrne Savaschnigg proti njemu, kazaje mene. »Zelo visok gospod, ki je navajen, da se ga ogovarja z Vi (Sie)“ pojasni učitelj. „Tako? Kako pa je tak gospod k nam prišel? 11 se obrne gosp. Savaschnigg k meni.

„Prav tako, kakor zdaj zopet grem , saj meni ni treba, da bi na tem potu kruha iskal. 11 Izgovorivši to vzamem klobuk in dirjam ven. Podam se k vodji gosp. Leg&tu in mu razložim, da meni nikakor ni mogoče dalje ostati tu. Blagi gospod me tolaži, spodbuja k potrpljenju in obeta, da bom že čez leto dni lahko službo dobil pri sv. Jakopu v Ljubljani; petja se mi ne bo treba učiti, godbe pa, če bom hotel. Skoro bi se bil vdal, ali kdo je šolski nadzornik, kdo bo moj naj višji gospod ? Nihče drugi ko velečastiti gosp. Savaschnigg, ki mi tega, kar se je bilo ravno zgodilo, nikdar ne bo pozabil. Üboga para bom, nič druzega. Zato po nekolikem premišljevanji rečem: „Ne, ne! Po tem, kar se je zgodilo, ne morem več tu ostati in po pravici rečeno veselja tudi nimam. Prosim le potrdila, da sem tu do današnjega dné v šolo hodil, druzega nič. 1 * Gospod vodja mi spiše to spričevalo, jaz grem. In tako je bila končana moja karijera učiteljska, malo več ko dva meseca sem se za učitelja „likal.“ Kam pa zdaj? Pač sem imel še;gosposke rodovine, kterih sinovom sem še naprej izde-

Vnanje države.

Nemški državni zbor je 12. t. m. bil od Bismarka odprt. Pruski deželni zbor je pa za 3 mesece odložen. Pruska vlada misli nemškemu zveznemu svetu predlagati podaljšanje socialistične postave do 1886. leta. Res lepa svoboda čaka kulturne Nemce. Anglija predlaga, da se sestavi mednarodna komisija za določenje mej med Grško in Turčijo. Dunajska „D. Ztg.“ priporoča, da bi se oni deli Tesalije, ki jih berlinski kongres daje Grkom, zamenili z otokom Kreta, kjer je prebivalstvo izključljivo Grško. Tudi nam se bi to ne zdelo napačno, prvič bi se grško-turško mejno vprašanje, ki že dalj časa vznemirja Evropo hitreje rešilo, in drugič bi se moč helenstva ne razširjevala na sever slovanstvu v škodo. Srbska skupščina je zvišala civilno listo kneževo na 700.000 frankov. Bolgarsko narodno sebranje se snide še le koncem marca. Turčija je odstavila kajmakama v Aleksandrete in kaznovala vse turške vdeležence znanega poboja z francoskimi mornarji. Tako je porta zadostila zahtevam francoske vlade. V Iflacedoniji in Tesalijl bivajoči Rumunci so podali turškemu ministru notranjega Ahmud Nedim paši nek memorandum, ki zahtevajo pravice za Rumune bivajoče v teh provincijah, kterih je, kakor memorandum trdi, okolo 800000. Ta memorandum je le produkt Slovanom sovražne turške in rumunske vlade, ki hočejo z romanizmom Bolgare zatirati. Kar prej niso mogli s helenizmom doseči, hočejo z romanizmom.

Izvirni dopisi.

X 99iBi>aJa, 12. februarja. (Kaj bo s Kranjsko gimnazijo? Državni zbor. Državnega pravdnika namestnik.) S Cehi vred skušajo tudi Slovenci , da se jim ni nadejati boljših časov, dokler je naučno ministerstvo v rokah Stremajerjevih. Včeraj ae je v budgetnem odseku obravnavala med drugimi tudi gimnazija v Kranji. Dr. Vošnjak je ministra vprašal, bi li ne bilo prav, da se gimnazija v Kranji ne odpravi, ampak vnovič dopolne ? Stremajer pa je odgovoril, da se to iz vzrokov

varčnosti ne more zgoditi. Gimnazija kranjska svojega namena, je rekel, ni dosegla. Število učencev je vsako leto padalo, v Ljubljani pa je naraščalo. Ker dežela in mesto kranjsko premalo storé za to šolo, ni ostalo druzega, kakor jo odpraviti. Škode dežela nima, ker se je v Ljubljani osnoval šo en paralelni razred. Poročevalec Jireček je opomnil, da je gimnazija kočevska še veliko slabeja in da zadnje leto v vsih štirih razredih ni imela toliko učencev, kakor kranjska v dveh, pa Stremajer si je iz zadrege pomagal z izgovorom, da je Kočevje oddaljeno od Ljubljane, da se je deželno zastopništvo potegovalo za gimnazijo v Kočevji, da bode pa morebiti iz denarnih vzrokov treba tudi to gimnazijo opustiti. Dr. Vošnjak je ugovarjal, da je mesto kranjsko dovolj storilo za gimnazijo, ker je zidalo poslopje in oskrbelo druge potrebne reči, da bi pa morebiti dežela kaj dovolila v ta namen, ako se prično obravnave z deželnim odborom. Odprava gimnazije je pa v deželi zbudila veliko nevoljo. Tudi zoper to oporekanje je imel Stremajer odgovor pripravljen. Gimnazija kranjska, je rekel, ni slovenska, ampak nemška in ljudstvo o narodnih razmerah v šoli drugači sodi, kakor napeto narodno časnikarstvo. Konec cele obravnave je bil, da so se sprejele svote od vlade za šolstvo raznim deželam in zavodom namenjene. Obstanek kranjske gimnazije je silno malovredna reč, in vendar se še v tem oziru željam dežele kranjske ni hotelo vstreči, dasi je bil sedanji deželni zbor enoglasno sklenil potegniti se za to šolo in pri vladi prositi za njen obstanek. Dr. Vošnjak bo v prihodnji seji budgetnega odseka nasvetoval resolucijo, da naj se gimnazija kranjska zopet oživi in da naj s e s lovenski jezik vpelje kot uCm jezik na srednjih šolah v deželah slovenskih. Konečna rešitev vprašanja o gimnaziji kranjski bo toraj odvisna od orna njene resolucije, zatoraj Vam bom precej telegrafano sporočil, kako bo odsek o teh reso iucijah razsodil, ali ji bo sprejel, ali zavrgel, ker se po tem večidel ravna tudi glasovanje v zbornici. Sicer pa Stremajer s svojim ravnanjem med poslanci vzbuja čedalje večjo nezadovoljnost in Taaffe sam neki že čuti, da ga ne bode mogel več dolgo obdržati v ministerstvu.

j Da’Ses se je že govorilo, da prevzame Taaffe naučno ministerstvo, preduo preteče 48 ur. Bomo videli, kako se bo reč zasukala, ker tako ne more ostati. Državni zbor je zadnjič nadaljeval obravnavo o zemljiško - davkarski postavi, in rešil tretje važno vprašanje o sostavi reklamacijskih komisij. Desnica je hotela te komisije tako sestaviti, da bi polovico udov volili deželni zbori, polovico jih pa imenovala vlada, toda ne izmed svojih uradnikov, ampak izmed davkoplačevalcev, kterih bi moralo biti najmanj pol, in le druga polovica naj bi bili uradniki. Pa ta nasvet je padel s 130 glasovi proti 136. Za našo deželo reč nima posebne važnosti, ker je vcenitev še precej dobro dovršena, pač pa je važna za Poljake in Tirolce. Pa pri glasovanji je manjkalo 10 Poljakov in 3 Tirolci ; zato pa pač nimajo vzrokov drugim očitati, da je ta nasvet propadel. Kako se bo reč v tretjem branji izvršila, se še ne ve. Danes bode zbor nadaljeval omenjeno zemljiško postavo, potem pa pričel obravnavo o ponarejevanji vina in o posojilu 500.000 gld., ktero Gališka dežela od države prosi na posodo, da bode mogla pomagati svojim stradajočim deželanom. Desnica, pa tudi levičarji so sklenili pritrditi obema predlogoma po nasvetu odborovem. Za pravdniškega namestnika v Ljubljani je imenovan sodnijski adjunkt v Celji, g. Jožef Pajk, mlajši sin bivšega litijskega okrajnega glavarja Janeza Pajka.

S Šentjerneja na Dolenjskem

8. febr. Dne 30. pret. m. izročili smo materi zemlji truplo profesorja Florijana Gregoriča, kteri je na Brezovici pri Šentjerneju blizo 83 let star v pokoji umri. Dočakal je blagi gosp. veliko Jet, ter preživel svoja dva duhovna brata, ktera sta kot župnika prefPnjTia umrla in za ktera je v mladosti skrbel. Izšolal se je v Novemmeatu in v Ljubljani ter se po dovršenih gimnazijskih študijah podal v bogoslovje. Pa zapustil je bogoslovje v tretjem letu ter se podal na vseučilišče. Leta 1833 nastopil je v Ljubljani kot gimnazijski učenik svoje službovanje in je dalje podučeval kot i profesor zgodovine učečo se mladež na gimnazijah v Kopru in v Trstu do 1. 1857. Od tega leta dalje živel je pa v pokoji v svojem rojstnem kraji na Brezovci.