Jugoslovenski Rotar

ПАН ЕМА АИ ЕРЕ ЕРЕ:

trdi kruh, da obenem omogočijo obrat vseh podjetij, ki s črnimi demanti vzdržujejo

potrebno gonilno silo. — Bog čuva nesreče! Ali ne bo Rdeči križ najprej poklican, da daje ranjencem prvo pomoč, vzbuja z umetnim dihanjem zopet k življenju one, ki jim je zastalo srce — in pomaga lajšati neskončno gorje vdovam in sirotam? Usta-

novitev posebne reševalne kolone, opremljene z vsemi potrebnimi pripomočki je za vsak rudniški in industrijski kraj neobhodno potrebna.

Pa nastopi brezposlenost, obrat se ustavi in oče prihaje domov praznih rok, ne da bi vedel, s čem naj preživlja gladno deco. — Miljone je v to svrho dala na razpolago država in zasebna dobrodelnost. Posebni odbori so ustanovljeni, ki zbirajo in delijo. V ysih teh odborih ima zopet Rdeči križ svojo odloćilno besedo. Ne enega ni in naj ne bo dobrotvornega ukrepa vlade in podrejenih upravnih oblasti, da bi se k sodelovanju in soldločanju ne poklicalo Rdečega križa.

Ob poplavah deli svojo prvo pomoč prezabajočim, ki ji mje voda zalila ognjišče. Obleke, posteljnina, hrana za druzino in krma za Zivali —— vse to so dobrodošla nakionila Rdečega križa.

Pa se razpase nalezljiva bolezen in smrt žanje, da se nihče ne upa v bližino. Brž odpošlje Rdeči križ svoj samaritanski vlak, poln prepotrebne posteljnine, perila in bolniških potrebščin. Zasilna bolnica, ki jo pripravi kar v oli, desinfekcija privatnih stanovanj in druge preventivne odredbe v kratkem, zaterejo epidemijo.

Vsako leto posilja Rdeci kriz stotine bolnih in okrepéila potrebnih otrok iz mest in industrijskih krajev na morje in v gorska letovišča, da se v svežem zraku in об tečni hrani opomorejo in si okrepijo svoje zdravje. Rdeči križ plača vso oskrbo in daje tudi vso potrebno posteljnino, jedilno in drugo orodje iz svojega skladišča na razpolago. Podmladek pa vzdržuje veliko število šolskik kuhinj, v katerih dobivajo revni otroci posebno v zimskem času toplo in tečno hrano.

Kolikokrat prekipeva ubogi deci srce sreče in zadovoljstva, ko jim preskrbi Rdeči križ ob Miklavževih in božičnih večerih lepih in potrebnih darov, obenem pa tudi dosti prijetnega razvedrila.

Naštel sem različne panoge udejstvovanja Rdečega križa, naštel sem prilike, pri katerih morejo njegovi člani storiti toliko dobrega in koristnega za trpečega sočloveka. Nisem naštel vseh teh primerov, da bi le hvalil delo Rdečega križa, temveč Je bil moj namen v tem, da bi razpršil sleherni pomislek, ki bi se utegnil pojaviti proti tej blagodejni instituciji in da bi čimbolje vzbudil smisel za njeno človekoljubno udejstvovanje. Nihče ni izključen od sodelovanja. Pri Rdečem križu so si enaki in radi sprejmejo vsakega sotrudnika brez razlike stant, naj bo bogat ali siromak, naj bo uradnik ali delavec, posestnik ali kočar, vsak je dobrodošel, samo, da ima srce na pravem mestu. Ravno tako pri Rdečem križu tudi ne poznajo razlike ne v narodnosti, ne v verski pripadnosti, ne v političnem prepričanju, ne v poklicu, kadar delijo ponoč bližnjemu. V revščini in trpljenju, v pomanjkanji in stiski so si vsi enaki. Glad tovarnaja je enak gladu delavca, nesreča posestnika enaka nesreči popotnika; nezgoda, bolezen in smrt ne poznajo razlike. Sedaj zadene enega, sedaj drugega in ne vpraša, kdo si, ne kaj si, ne kje ti je zibel tekla: zato tudi pri podeljevanju svoje pomoči Rdeči križ ne vpraša, katere si vere, katere si narodnosti in kaj si po poklicu. Vsi so enaki.

S svojimi izvajanji pa sem hotel tudi dokazati, da Rdeči križ ni društvo, ki od

svojega članstva samo zahteva žrtev in prispevkov, a ne nudi ničesar. — Bog naj čuva, da bi imeli kedaj priliko zahtevati od Rdečega križa protidajatev. Takrat, ko odpre Rdeči križ zatvornice svoje pomoči, takrat je zlo, — trpljenje in solze. Toda НЕ 7

Nastavah na sledećoj sfrani