Jugoslovenski Rotar

vedni menjavi med konjunkturo, depresijo in krizo. K temu smo dobili od leta 1929. dalje še evropsko strukturno krizo. Nato preide avtor na idejo gospodarstva po načrtu, ki se je prvič močno uveljavila v vojnem gospodarstvu in nato razvijala po vojni. Zdaj nihamo med svobodnim in dirigiranim gospedarstvom. Socialna politika kot zaščita socialno slabih in reglementiranje kredita in kapitala, ki se zlasti izražata v težnji po zaščiti hranilnih vlog. sta elementa dirigiranega gospodarstva. Vojno gospodarstvo je bilo likyidirano s koncem vojne. Po vojni pa sta se organizirali dve veliki skupini: delavei in konsumenti, ki sta si priborili velik vpliv. Zaéela se je intervencija drzave, ki ima to svojstvo. da zahteva venomer poglobitev in razširjanje na druga področja. Italijanska teznja po avtarkiji je pridobila svojo upraviéenost s sankcijami. Kriza in polomi so pospeSili etatizacijo banénega kapitala. V tej smeri vplivajo vzpodbudno vzgledi Rusije, Italije in Nemcije. Avtor odklanja boljSevi8ki vzgled, Ко зе таутеша za to, da Je treba gospodarstyo podruZzabiti. Pri tem pa se mora paziti, kako daleč gremo. Treba Je streti moč brezimenega kapitala in onemogočiti politični vpliv, ki ga danes mednarodni kapital brez dvoma izvaja. Popolen kolektivizem je петогос, kajti v tem primeru bi človek postal stroj. Aytor priznava zasebni iniciativi gonilno silo lastnega interesa, ki je za gospodarstvo zelo dragocena. Zavzema se za svobodno nabavljanje blaga preko trga. Zato je vazna pravicnejsa razdelitey narodnega dohodka, Avtor prihaja do zaključka, da je treba slediti razvoju k podružabljenju in poobčestvenju gospodarstva, toda zelo previdno, da se izognemo napakam. Br. predsednik je govoril iz srca vsem, ko se Je zahvalil predavatelju. — Na zadnjem sestanku je bilo z velikim odobravanjem spreJeto sporočilo br. guvernerja, da nam Je poslal pastdirektor br. dr. Milan Stojadinović,

predsednik ministrskega sveta in zunanji minister, svoje pozdrave in čestitke za Božič in Novo leto. Br. Zdenko Knez nam je predaval z njemu lastno preglednostJo o zanimivi temi: Nadstropna lastnina. Kakor y nekaterih drugih drzavah tako smatra tudi br. Zdenko Knez, da bi bilo v svrho pospeSevanja gradbene delavnosti in za izboljSanje stanovanjskih razmer to uvesti tudi pri nas. Predayanje je s svojo strokoyno argumentacijo yvzbudilo veliko debate. v katero so zlasti posegali naši pravniki, ki so opozarJali na velike komplikacije, ki nastaJajo v naših razmerah pri raznih primerih nadstropne lastnine. Tudi so mnenja, da zaradi naših razmer še ne bo prišlo kmalu do uresničenja načrta.

MARIBOR. — Uvod prvega decembrskega sestanka je bil posvečen dvajsetletnici ujedinjenja Jugoslavije ter je br. predsednik Stamol ta jubilejni praznik naSe domovine poveliéal y zelo lepem govoru. — V drugem delu meetinga je predaval br. pastprezident Krejéi o Littoriji, novi rodovitni pokrajini, ki je nastala po velikopotezni melioraciji na bivSih Pontinskih moévirjih. Predavanju je sledila zanimiva debata. — Na drugem decembrskem sestanku smo podrobno razprayljali o letoSnjih boziénih akeijah. Poroéal je najprej br. Marinié o obsegu pomoči та Solski kuhinji obeh osnoynih Sol y Studencih kot nekako nadaljevanje naše dosedanje mlečne akcije: br. pastprezident Sabothy pa je poročal o načrtu božičnih akcij na obmejnih šolah na Kaplji in na Lokavcu. Nato smo se spominjali dyeh pomembnih obletnic iz kulturnega razvoja našega naroda: tristoletnice smrti slavnega hrvatskega pesnika Ivana Frana Gunduliéa in дуајsetletnice smrti genialnega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. O zivijenju in o veliki umetnosti obeh genijey je predaval obSirno in zanimivo br. pastprezident Rapotec. Konéno je referiral Se br. pastprezident Slajmer 0 éesko-

502