Narodna milicija

Џзапоут обет хбог гућо-тојо дрићуа „Miličnik“

. Marca meseca preteklega leta je bil prvi redni občni zbor ŠD »Miličnika«, na katerem je društvo dalo svoje enoletni obračun in sprejelo nove zelo pomenbne sklepe. Eden _ od teh sklepov je bil tudi ustanovitev sekcije za muoftorizem, katere načelnik je postal pporočnik ŽBagar Stane.

Novoustanovljena sekcija je imela le nekoliko aktivnih članov, predvsem šoferjev-mil:čnikov, oziroma onih, kateri so posedovali lasten motocikel. Ven iz tega okvira sekcija nikakor ni mogla priti in če to nebi bila napaka, bi celotno delo sekcije prav lahko ocenili za zelo uspešno. Da je to res nam dokazujejo številni. nastupi im dosežena mesta na mnogih dirkah. Največji uspeh pa beleži sekcija, ko so njeni člani zmagali na prvenstvu LM PFLRJ tako ekipno, kakor posamezno, v vseh kategorijah muotorjev.* |

Vendar vsi ti uspehi našim miličnikom 1150 mogli pokrenili роtrebnega zanimamlja za motorizem. Vse delo sekcije je bilo nekje skrito, 'in nezapaženo ali pomanjkanje potrebne širine je zaviralo ta lep in zelo koristen šport.

Tako napako pa ni imela samo naša sekcija, pač tudi avto-moto društva, n. pr. avto-moto društvo Ljubljana, pri katerem je naša sekcija dobivala navodila in pomoč. To: je ugotovila tudi avto-moto zveza LR Slovenije in je zato na letni skup-

ščini januarja t. 1. sprejela sklep, da

izvede reorganizacijo avto-moto društva Ljubljana in da se društva OTganizirajo po rajonih, vezana na avto-moto zvezo mesta Ljubljane.

Tako je naenkrat nastalo iz enega več društev, v katerih je prišla samoinicijativa popolnoma do izraza, kar se bo kmalu pokazalo kod zelo koristna sprememba.

Radi istih vzrokov istih pobud in ostalih posebnih sklepov avto-moto zveza Slovenije, sprejetih na letošnji skupščini je tudi motosekcija ŠD Miličnika pristupila k organizaciji lastnega samostojnega avto-moto društva.

Za društvo se je prijavilo in obljubilo v njem aktivno sodelovanje 160 pripadnikov LM Цирбавекева garnizona, kar je 25 krat već kot je štela motosekcijai.

Prve dni meseca marca se je V Domu LM v Ljubljani vršili usta-

novni občni zbor avto-moto društva. Tega občnega zbora se je udeležilo 80% vseh vpisanih, dočim ostali niso mogli priti, ker so bili ta čas v službi.

Zborovanje je potekalo zelo prisrčno in v tovariškem duhu. Pporočnik Žagar je potem, ko je bilo izvoljeno delovno predsestvo, podal referat o пајоваћ амфо-таоћјо društva. V začetku je govoril o naši današnji borbi za izgradnjo socjalizma, ki je istočasno borba proti našim največjim sovražnikov. Potem, ko je dejal, da maše ljudstvo že uživa številne sadove Titove petljetke, sadove dela

lastnih rok, je rekel: »Razvoj neke ,

države zelo zavisi od tega, koliko tam obvladajo tehniko. Kolikor več bo dala naša organizacija ljudske tehnike našemu ljudstvu, več strokovnjakov, več tehnikov, toliko prej bomo premagali vse težave, ki naзђајајо рт preosnavljanju našega gospodarstva, ki nastajajo pri graditvi socjalizma v naši državi«. Nato je tov. pporočnik Žagar go“voril o nekaterih točkah statuta avto-moto zveze Jugoslavije, v Каterem avto-moto zveza, med drugim obljublja, da bo svoje člane vzgajala v duhu tradicij NOB-a, da bo razvijala ljubezen do Jugoslovanske armade, da bo tako doprinesla, čim več za očuvanje pridobitev naše ljudske revolucije lm stalni krepitvi obrambne moči naše države. Nakazal je tudi osnovne naloge društva v zvezi z LM kod izvršnega organa državne uprave in osnovne naloge društva na športnem polju. Opozoril je na dosedanjo ozkost in povdaril, da mora odslej iti v tako širino, da bodo slej ko prej vsi miličniki šli skozi teoretične in praktične tečaje avto-moto kroškov. Diskusija, ki je sledila referatu se precej časa ni mogla razviti, oživela pa je, ko je par diskutantov, le načelo brava vprašanja. Člani dru-

. štva so ma stavljena vprašanja da-

jali odgovore in predloge, kje naj bi se vršili avto-mofto krožki, kdo bo podučeval, kako priti do lastne delavnice, motorjev itd. Precej časa se je diskutiralo o tem, kaj je primarno, teoretično ali praktično znanje. Mnogi bi radi kar takoj sedli na motor. To seveda ne gre, še posebno ne, ker trenutno motorjev ni dovolj na raspolago. Končno smo se le zedinili in dali teoriji pravo mesto.

Ko je novoizvoljeni odbor z поvim predsednikom tov. majorjem Košmelj Mirahom, pom. načelnika ULM za Slovenijo zasedel svoje mesto, se je sumirala diskusija, iz Kkatere je pporočnik Žagar povzel in predlagal plan novoustamovljenega avto-moto društva za tekoče leto. Člani društva so nato predlagani plan še dopolnili tako da planska obveza društva za leto 1950 izgleda takole:

1. Izvežbali motorno kolo;

2. izvežbali bomo 20 vozačev za osebni avto;

3. izvežbali tovorni avto;

4. кокгарје тац vozilo (za dirke);

5. kompletirali bomo 3 motorna vozila za šolanje;

6. postavili bomo 1 mehanično delavnico; 1. dvakrat bomo vsi odšli na prostovolno delo, kjer se bo тад! avto-motodrom;

8. izvedii bomo 1 „vožnjo;

9. organizirali bomo 1 zbirmo dir-

bomo 50 vozačev 7а

bomo 20 vozačev za

bomo 1 Зрогфло

ocenjivalno ”

· ko, katere najboljši bodo tekmovali

za pokal ministra unutrašnjih poslova FNRJ druga Rankovića.

O celotni obvezi se je mnogo diskutiralo. Nekateri so bili mnenja, da je obveza pod prvo, drugo, predvsem pa

' pod 'гебјо točka, nerealna. Vendar

smo se za prve dve točki kmalu zedinili končno pa, ko smo predvideli, kje in na kakšen način bomo prišli do tovornega avtomobila za ргакtične vaje, smo enoglasno sprejeli tudi to točko.

Pred zaključkom se je kap. Šturm Andrej podpredsednik „avto-moto društva, »Miličnik«, z lepini besedami, s katerimi je povdaril pomen ve- , like borbe jugoslovanskih narodov pod vodstvom naše Partije s tov. Titom ma čelu proti sovražnikov na šega ljudstva, zahvalil za zaupanje tako važne naloge in v lmenu. celotnega odbora obljubil, da bodo stoTili vse za izvršitev sprejetih obvez in tako zadostili dolžnostim, ki jih imamo kod miličniki in kod člani avto-moto društva do naše ljudske države.

Kapetan Stane Koman