Sokolski vestnik

Če zamenja tekmovalka prvino v vaji ali prvino izpusti, pa jo morda na drugem mestu vplete v vajo, se to smatra za drugo vajo in se znamkuje z ničlo. Če razdeli tekmovalka vajo tako, da se s tem spremeni značaj vaje, je to smatrati za drugo vajo in se znamkuje z ničlo. Vaja, prekinjena s seskokom, se znamkuje z ničlo. Izvede li tekmovalka kako prvino v nepravo stran, se znamkuje vaja z ničlo. Padec na tla pri seskoku z gredi vpliva neugodno na znamkovanje izvedbe.

C. Prosta tekma: v* > Tek na 100 jardov = 91-4 m. Znamkuje se zlO točkami, če preteče n. predpisano daljavo vl5 sekundah. Za vsako 1 / b sekunde preko 15 sekund 4. po ena točka. Skok v daljino brez deske 3-30 m se znamkuje z 10 točkami. Za vsakih 10 ob manj se odbije po ena točka.

Žoga se meče z vsako roko na poljuben način od označenega mesta. Najprej z desno, nato z levo. Šteje srednja mera obeh metov. Prekoračenje črte pri metu znači neveljavnost meta. Poprave ni. Znamkuje se z 10 točkami met obeh rok (v skupni izmeri 40 metrov), 20 m srednje mere. Za vsakih 30 cm manj se odbije po ena točka (računano od 20 m).

Vedenje vrste se znamkuje pri vsaki panogi posebe z 10 točkami. Povprečna številka vseh teh znamk za vedenje se vnese v vsoto vseh drugih znamk. Pri znamkovanju vedenja se vpošteva tudi kroj tekmovalk. (K tekmi se pripuste samo one tekmovalke, ki se prijavijo na tekmovališču v pravilnih krojih, ki odgovarjajo novim predpisom Sokolskega Saveza SHS.) Vseh dosegljivih točk je; za vrste 80, za posameznice 60. V podrobnostih, ki tukaj niso navedene, veljajo predpisi tekmovalnega reda za članstvo, odnosno tekmovalnega reda SSZ.

Tekmovalne vaje na gredi.

I. Vaja. Izvaja se na štetje vodeče; časomerje pri celi sestavi enakomerno. Varovanje: Pri sestavah na gredi, v kolikor se vadijo na mestu in obstoja možnost padca, se postavi varujoča ob strani gredi, tako da sodnikom ne zakriva izvedbe tekmovalk. Temeljna postava za I. vajo: priročiti, spelna stoja prečno pri začetku gredi. I. 1.) Opreti d. nogo na gred, roke v bok; 2. vstop z d. naprej z 1. naprej do zanožne stoje z d. prečno na gredi; 3. drža. 11. 1.) Počep z L, d. zmerno zanožiti; 2. vzravnava, vzpon, d. z dolnjim lokom (ob gredi) prednožiti; 3. korak z d. naprej do zanožne stoje z I. 111. = 11. V nasprotno stran. IV. = 11. V. 1., 2., 3.) Odročiti (h. p.) in počasi s sunkom 1. nazaj, čepna opora zanožno z 1. na gredi. VI. 1., 2.. 3.) Drža. Vil, 1.) Vzklon, odročiti (h. p.) d. drža v počepu 1. zanožiti. VIII. 1., 2., 3.) Polagoma vzravnava na d. z 1. drža v zanoženju. IX. 1.) Korak z 1. naprej; 2. 1 / 1 obrat v d., na prstih, z dolnjimi loki odročiti; 3. drža.