Učitelj

Uvod v individualno jugoslovansko у2бајапје - 31

vzgajanjie že končano, ako je človeh vzgojen, nikakor pa ne fakrat, ko se vzgajanje žele vrši. Žgpečeva definicija je tedai pogrešena, ker istoveti vzgojo z razvijanjem sil in predeterminiranjem žloveškega hotenja. Vzgajanie je po eni strani le uplivanje na razvoj duševnih in telesnih sil gojenca, po drugi strani pa nastopa predeterminiranje hotenja v njem šele po končanem uspešnem vzgojhem uplivanju. Tudi sem mnenja, da predeterminiranje kot чако пе more biti bistvena komponenta modernega vzgajanja, ampak je tvorila prav do zadnjega časa samo glavni minus fradicijskoga vzgajenja. Res je, da bi bilo vsako vzgajame brez možnosil predeterminiranja v človeškem hotenju izključeno, vendar naša moderna sliremljenja ne gredo za tem, da predeterminirajo hotenje na gotovo rešitev nalog današnje dobe, ampak za tem, da človeka usposobijo za spoznanje potreb, ki jih prinaša dotična doba in pa da razvijeio v njem spavajoče sile, ki bodo zmožne fe potrebe tudi izpremeniti v realnost. Vzgajanje mora staviti poleg; moralnih vrednot, ki tvorijo cilj vsemu človeškemu stremljenju (tu bi veljalo predeterminiranie) kritičen razum, za spoznanije teh vrednot in pa sile za nih realiziranje. Od trenotnega stanja v razvoju človeštva, pa do ciljev, ki sem jih bil postavil kot zadnji smoter našega človeškega sfremljenja, so etape, ki jih mora vsaka generacija za se spoznati in najti pota za njih uresničitev. V trenoftku, ko bi se vzgojitelji postavili na stališče predeterminiranja v Žgečevem smislu, bi bil vsak napredak izključen, ker bi stara generacija, ki ima edina vzgajenje mlaiše generacije v rokah, a priori onemogočila s svojim vzgojnim uplivanjem razvoi novih ideji in novega udejstvovanja. V Barihovi definiciji vidim isto, kar podvarja Žgeč, le da ni izrečno predeterminiranje роудапепо. Кај _ nai bi pa “icer pomenilo izvajanje: „Die Erziehung ist die Fortpillanzung der Gesellschaft? In Bežek.... usposobitev doraščajoščega roda za nastop kulturne dedščine?“* Ali ni tudi tu izraženo vse ono kar hoče Žgeč? Ako hočem koga usposobiti za nastop kulturne dedščine, moram naiprej v hjem razvili vze produktivne sile, ki bodo lahko sprejele dedščino, obenem pa tudi predeterminirati hotenje, da jo bođo v našem smislu še nadalje negovale in razvijale. ;

Zdi se mi, da se ne molim, če trdim, da je Žgeč definiral pač precizneie fradicijsko vzgajanje, ni pa rasluščil jedna m o· ФЧегпе, Како se je bil namenil,