Učitelj

32 i Учитељ

-

Iz vsega tega pa sedaj mislim sledi pravilnost in točnost moje zgoraj navedene definicije vzgajani?),

Za vse čase bo, po našem dosedanjem poimovanju, veljal –

та aklivno in smofreno uplivanje odraslih na nedorasle, 12747, +

vzgajanje, Smotren tega uplivanja bo v realiziranju najstev, ki jih |

predpisujejo potrebe ledanje dobe in ki so v skladu z zakoni |

| . elike kot skrajnimi naistvi človeškega življenja. Pota do realizi-

се ranja teh naistov nam bo pa vedno odkrivala psihologija posa-

Ма meznikov in pa mase. :

Pa preidimo k konkretiziranju individualnega modernega

vzgaiania. | - |

—— Pri našem bodočeni razmišljanju pride v poštev le psiholo-

| | gija, dočim je smoter vzgojnega uplivania, ki nam ga пагекијејо

potrebe časa v skladu z zakoni znansivene elike sličen vsaj V

svojih najzadnjih konsekvencah za vse базе in vse kraje. Le pri

prvi se moremo ozirati na narodovo individualnost, le tu se nari

'kažeio posebnosti, ki jih je prvi vzgajanju treba še posebej upo-

števati, dočim je druga plat skupna vsemu človeštvu. Da bomo

videli na kaj nai se predvsem obrača naša pažnja, hočem v kratkih

obrisih podati karakter posameznih jugoslovanskih plemen, v ko-

likor mi je slična karakteristika omogočena po znanstvenih izva-

ianjih naših zgodovinarjev.

Slovenci. |

„Nemci niso prišli na Slovensko ne kot osvoboditelji ne kot

tlačilci. Hladno so zrili na nove podanike. Našli so ves narod V

| suženjstvu — niso imeli povoda, pa bi ga rešili. Sužnje so rabili

| že itak doma v svojem gospodarstvu. Odkazali so mu torej po | domačem zgledu isto mesto kakor svojim dosedanjim hlapcem il

mu naložili hlapčevsko tlako. Zdai pa pomislimo: narod teptanm, zmlet v pehek zdrob, v oblasti divjakov, po katerih ni plala so- rodna kri, ki bi blažila njih okrutnost, naj bi si vzgojil v onem _ času krepko generacijo, narodov značai. In njih možgani in srca 6 so vendar morala biti tudi 'suženiska“ (Po univ. pro. dr. Haupt-

mannu: Staroslovenska družba in njeni stanovi.)

| Hrvati: Ksaver Šandor Gjalski, hrvatski romansier ie zapisal na koticu svojega romana „U noči“ sledeče: „Oi bjedna Hrvatska, kroz miljune svojih usta ponavljaj vječnu molitvu: Dai пат о Bože, . |