Ženski pokret

skem gibanju skozi pol stoletja podlago za delo. Ta deklaracija znana pod imenom „ Declaration of sentiments", je prvi zavesten klic žene po enakopravnosti. Čeprav imamo danas vtisk, da je ta deklaracija z naivno lahkoto prešla nujnost kulturnega razvoja in smatrala razvoj kot hoteno zatiranje, vendar se nihče ne more odtegniti resnosti, ki je prevevala avtorke te deklaracije. Ta znameniti akt pravi uvodoma samozavestno: „Sledeče resnice smatramo za takšne, da jih ni treba dokazovati: da so vsi moški in ženske enako ustvarnjene, da jih je oblagodaril stvarnik z gotovimi pravicami, ki jih ni mogoče izgubiti in da spadajo k tem pravicam življenje, svoboda m stremljenje po sreči " . V nadaljnem govori deklaracija o dolžnosti vlade, da čuva te pravice za vse enako, ker je vlada samo zunanji predstavnik vladanih. Potem naštevajo krivice od strani moških napram ženi in zaključujejo; „S pričo suženjstva ene polovice našega Ijudsva, njenega socialnega ponižanja spričo krivičnih zakonov in ker so žene razžaljene, zatirane in po krivici oropane svojih najsvetejših pravic, vztrajamo na tern, da dobe takoj vse pravice, ki jim gredo kot državljankam Zedinjenih držav." Tako deklaracija, ki izraža v glavnem to, da se je žena zavedla svoje osebnosti. Dve leti za tem se je pričelo živahno žensko gibanje v državi Massachusetts, v državi, ki je že takrat tvorila nekako duhovno centralo in ognjišče socialnega gibanja. Na shodih, prirejenih v tej državi, se je združilo vse, možje in žene, kar je bilo pomembnega. Ta četa je tvorila v poznejših letih avantgardo za žensko volivno pravico, v njej je bilo tudi mnogo voditeljev a belici oni stičnega gibanja, Tudi svetovnoznani filozof Emerson je bil z njimi. Osnovali so trajen odbor s sedežem v Bostonu ki se je polagoma pretvoril v Narodni ženski savez za volivno pravico žen. Izbruh sececijske vojne je pretrgal za nekaj-časa delovanje žen. Ko pa so izbruhnili po vojni strastni strankarsko politični boji za priznanje državljanskih in političnih pravic črncem, so nastopile zopet žene. Republikanska stranka se je združila z abolicionisti in zahtevala popolno enakopravnost črncev. Žene so po hotele izrabiti to priliko in so hotele hkratu dobiti tudi zase enakopravnost. One so zahtevale splošno volivno pravico, torej tudi zase in so proglašale takšno volivno pravico kot pravi temeljj, na katerem se lahko zgradi demokratično vlado. Propagiranje teh

Бр. 1] n 12

Iz zgodovine ženskega gibanja

329