Ženski pokret

mladino. To dejstvo je nad vse razveseljivo in vzbuja mnogo upravičenih nad. Mladinska gibanja za mir bodo gotovo doživela večji razmah kakor gibanja, ki se hočejo zasidrati med generacijo, ki je imela nesrečo, da je morala iti skozi pekel minule svetovne vojne in kar je morda še hujše, da mora tavati po povojnem močvirju, vseobče demoralizacije. Ljudje internacijonalnega slovesa, kakor Romain Rolland. Marc Sangnier, Barbusse, Ghandi, Bertrand Russel, Ragaz, Maksim Gorkij, Viljem Foerster, Jane Addamsova, Selma Lagerldf so aktivni činitelji v gibanju za mir. Vsa ta stremljenja do danes nisu se uspela tako daleč, da bi lehko rekli: ni se nam bati nobene vojne več. To je res. Ali razveseljivo je že to, da obstoji takšno gibanje, da se širi, da privlači mladino. Saj na velike pozitivne uspehe spričo sedanjega razpoloženja ogromne večine ljudi, oni sami, ki so zanetili ta gibanja; ne računajo. Oni smatrajo sami sebe le za prethodnike velike resnice, ki bo nekoč zmagoslavno triumfirala, smatrajo se za one, ki z naporom, z žrtvami krčijo pot skozi pragozd tisočletnih predsodkov, zablod, krivic, da bodo poznejše generacije v miru in svobodi delovale za najvišje cilje človeštva. Čeprav počasi napreduje uzvišeno delo internacijonalnih borcev za mir in svobodo, vendar se kaže vpliv njihovih idej tudi že v zakonodaji nekaterih držav. Danska je že leta 1917. z zakonom določila, da se ne more nikogar siliti k vojni službi, kdor ima iz verskih ali drugih resnih in važnih razlogov pomisleke proti vojni; Švedska ima enak zakon od 1. 1920. in Norveška od 1. 1922. Danska gre še dalje in bo v kratkem brez stalne armade, kakor je to napovedal njen ministerski predsednik, socijalist Branting. Velike ideje, ideje, za katere mora biti vsakdo, ki se jim pridruži pripravljen tudi na osebno žrtev, na zasmeh, takšne ideje osvajajo ljudi počasi, ker filistri in povprečniki, ki tvorijo največjo množico na svetu, ljubijo izhojena in markirana pota, a ne tvegajo svoje udobnosti za iskanje novih, napornih potov. II. Ena izmed najagilnejših združitev, ki deluje v zgoraj omenjenem smislu, je brez dvoma „Internacionalna liga žen za mir in svobodo “, ki je imela svoj letošni kongres v Washingtonu od 1. 7. maja. Ta liga je bila ustanovljena v času, ko je svet plamtel v najhujši vojni strasti, to je bilo v januarju leta 1915, Takrat so se sešle v Haagu žene iz nevtralnih in vojskujočih se držav na

280

Женски Покрет

7