Ženski pokret

zelo sgodaj (okoli 1. 1835) po zažjugi dja. Guggenbuhla zavode za nenormalno deco. Po inicijativi iz Švica se je začelo resno delati na tem polju tudi na Nemčkem, kjer so začeli ustanavljati najprej privatne zavode, nato javne sole in posamezne razrede za manjnadarjene. Tako so v Nemčiji proglasili pomožne šole s posebnim odlokom že 1. 1892. za javne naprave in jim priznali isto pravno mesto kot ga zavzemajo osnovne šole. Uveljavile so se zahteve po obveznem šolanju manjnadarjenih otroh v pomožnih šolah, o posebni izobrazbi učiteljstva za pomožne šole, o sodelovanju šolskega zdravnika itd. Danes stoji pomožno šolstvo v Nemčiji na zelo visoki stopnji in ima tudi svoje posebno glasilo „Die Hilfsschule.“ Izmed slovenskih držav se je najbolj zavzela za skib manjnadarjenih Čehoslovačka, ki je že pred 30 leti ustanovila več tovrstnih zavodov in šol. Vobče je napredno češko učiteljstvo vedno poudarjalo pomen in potrebo pomožnega šolstva. Osvobojena Cehoslovaška pa posveča oskrbi in pouku za manjnadarjence še mnogo več zanimanja. Dovoljuje znatne državne podpore za počitniške kolonije, kopališča, zdravilišča za pomožnošolske otroke ter ustanavlja dnevna zavetičša, ki so priključena pomožnim šolam. V mnogih drugih evropskih državah, kakor v Italiji, Belgiji, Franciji, Danski se je začelo razvijati pomožno šolstvo najprej potom privatne inicijative, a se danes smotreno razvija dalje v zakoniti državni oskrbi. V Budimpešti imajo celotno organizirano šestrazredno pomožno šolo s trirazredno nadaljevalno šolo s psihološkim ambulatorijem in dnevnim zavetiščem. Vobče je v vseh evropskih državah pomožno šolstvo v procvitu, poročil majnka le iz Bolgarije, Rumunije in Grčke. Tudi Španska In Portugalska šta storili razmeroma še zelo malo na tem polju. Skrbi za manjnadarjence skoro prednjači Amerika. Zlasti v Združenih državah Severne Amerike je zelo mnogo državnih in privatnih šol ter zavodov. Skrbstvo za manjanadarjene pa ni neznano niti v Avstraliji in Aziji, kjer je bil ustanovljen prvi zavod za abnormalne na Japonskem. V očigled tem zgodovinskim podatkom ter splošni uvidevnosti po potrebi pomožnih šol lahko konstatiramo, da nas čaka v Jugoslaviji še mnogo dela na tem polju. Vsaj imamo komaj eno celotno organizirano šolo te vrste, zavoda pa nobenega. In vendar more edino šola, združena z zavodom popolnoma zadostiti zahtevam oskrbe za manjnadarjene, kajti edino v zavodu se lahko s stalnim smotrenim vplivanjem razvijejo vse duševne in telesne sile teh otrok.

Angela Vode

2

O šolstvu za manjnadarjeno deco

53