Ženski pokret

tici, i da ona neće znati koristiti se pravom glasa. Ali mi znamo da su ti prigovori bez ikakvih dubljih podloga. Žena se baš zato i ne snalazi, jer joj nije data mogućnost da se osposobi i da zauzme ispravan stav po tom pitanju. A kad žena bude pozvana da dade svoj glas, ona će se pitati i za koga? i zašto? i tražiće upute, i samim tim dobiće potstreka da se politički obrazuje i da razvije svoje sposobnosti. Mi, radnice, koje snosimo najveće terete i

koje smo prošle niz borba za svoje ekonomsko poboljšanje, pozivamo sve žene, bez obzira na zvanje i položaj u društvu, bez obzira na versku i političku pripadnost, da stupe u jedan jedinstveni front žena koji treba da povedu odlučnu borbu protiv svakog ugnjetavanja žene kao čovjeka. Zato zbijmo svoje redove da uzmognemo što snažnije povesti borbu za politička i ekonomska prava žene u društvu!

Marija Rojnik,

Ljubljana

Pozdravljam današnje zborovanje v imenu delavskih žen. Prav posebno pa pozdravljam enoten nastop vseh žen, od intelektualke do delavke, ki se bore za osnovno držvaljansko pravico za volilno pravico. Volilna pravica je nekdaj v dobi gospodarskega napredka pomenila ženi iz meščanskih krogov samo pot do enakopravnosti z možem. Danes pa, ko se v največji meri tudi sama udeležuje gospodarskega življenja in sama čuti vsa bremena krize na sebi, danes pa ji volilna pravica pomeni tudi to, kar je delavski ženi pomenila od nekdaj: sredstvo za izboljšanje življenskih pogojev. Iste potrebe naj nas družijo, da si priborimo pravico, ki nam je potrebna kot vsakdanji kruh. Žena mora soodločati v politiki. Z večj mi političnimi pravicami si lažje priborimo skrajšanje delavnika, povišanje mezd, prisilimo v izpolnjevanje socialne žakonodaje ter vodimo politiko v korist delovnega ljudstva. Cernu nam bo delavskim ženam služila volilna pravica? Ali zato, da bomo oddajale glasove za eno ali drugo stranko, ki se bo brigala za naše koristi? Ne! Naše življenje doma in po obratih kriči po izboljšanju, volilno pravico bomo porabile v te namene! V tovarnah dobivajo delavke za isto delo kot moški manjše plačilo. Kljub zakonskim predpisom se materinska in otroška zaščita v nobenem obratu ne izvaja. Zato je življenje delavske matere podobno življenju živali, ki skrbi za gol obstoj. V tovarni Westen v Celju vstajajo in

odhajajo deiavke ob pol 4 zjutraj na delo, opoldan se vračajo domov, zavžijejo par peres solate in garajo v gospodinjstvu do pozne ure zvečer. Če katera radi prenapetega dela in nezadostne hrane oboli, je vržena na cesto. Volilna pravica nam bo služila zato, da v parlamentu z zakonom predpišemo enako plačilo za enako delo, skrbimo za izvajanje socialne zakonodaje, zahtevamo gradnjo novih delavskih stanovanj, uzakonitev splava iz socialnih ozirov, enakopravnost žene pred zakonom v vseh ozirih. Življenje delavske žene kriči po izboljšanju. V veliki meri bi lahko stiski delavske žene odpomogle zastopnice v občinskih svetih Zahtevala bi nove šole, ker so stare vse pretesne in prihajajo otroci iz njih še bolj bledi in slabotni. Zahtevale bi gradnjo otroških igrišč in nasadov v delavskih revirjh, boljša stanovanja, boljšo zdravstveno službo, nove bolnice. Vstop žene v javno življenje bi pomenil veliko jamstvo zato, kar nam danes leži vsem ženam najbolj na s r cu: jamstvo za svetovni mir, katerega žele najširši ljudski sloji. Pozivam vse delavske žene, da v čim večjem številu vstopajo v borbo za volilno pravico, da si izboljšamo naše bedno življenje. Ne oklevajte! Zavest našega bednega položaja pa naj nas vodi do tega, da naših glasov ne borna oddajale tistim, ki jim delavsko življenje ni mar, ampak zastopnicam in zastopnikom naših interesov. Živel enoten nastop vseh delovnih žen!

100

ZENSKI P 0 K R E T

SEPTEMBAR—NOVEMBAR 1»35