JUS standardizacija

BR. 11— 1951 —

Komisija za sestavljanje predloga slandarda: je nadalja svoj predlog standardiziranja napetlosti 30 kV obrazložila s tem, da je ma primer Avstrija, ki ma dokaj razširjeno omrežje 35 kV, v'svoj predlog nazivnih napetosti vnesla 30. kV kot normalno mapetost. Čeprav je zadevni odbor za normalzaci!o objavili svoj predlog že v apriski številki lanskega letnika E & M, nam mi znano, da je bil predlog dejansko sprejet. Razen' tega' opozat jamo na ustregz ma pojasnia (E&M 3G67/1950 str. 110), ki pravijo, da so

razš ritve obstoječih mapprav dopusine, me glede na nji-

hovo razsežnost., Razume se, da hkrati priporočajo, naj se tudi pri razširitvah preide na normirame vrednosti, Vemdar pa ni verjelmo, da bo Avsirija povsem opustila to napetost. Tudi v mporabi 30 kilovolinega materiala Avstri-

ja me vidi težav, omejila je samo maksimalno obratno na- —

pelost ma 37,5 kV, forej na + 7% ozroma na —+ 25% grede na nazivno napetest 30. kV.

Ravno tako mam da misliti, zakaj so na primer zapadne države Sprejele TEC-lestvico briez posebnih ugovorov. Ali je to dokaz, da bo Anglija opustila svojih 33 kV ali ZDA svojih 34,5 kV? Mislimo, da me. Sicer je pa znano, kako je komite št. S določil nazivmo lestvico. Iz diagrama 1 priloge I dokumenta RM 906 o zasedanju v Stresi se vidi, da so poizkusil: majti srednje vrednosti za maksimalne mapetosti obstoječih naprev V mnajvažnejših državah in žz zmižanjem teh mnapetoshi za 13% (kar pomeni od spodaj navzgor 15%) so določil normalizirane mazivne napetosti. To je po našem mnenju najiepši dokaz, da želijo IEC-predpisi upoštevati obstoječe napetosti v posameznih dnžavah

_ in vpredpisih je budi pripomba, da jih je treba smatrati kot

pripoiočilo za posamezne države — 7dčlanice mednarodne elektrotehnične komisije. -

Po drugi strani pa mora naša odločiev glede mapetosti 30 ali 35 kV upoštevati naše lokalne razmere. Vsekelkor je zaželemo, da je ta mapetost enotna za VSO državo, čeprav msltezna omrežja običajno me sežejo niti čez meje posameznih republik, še manj pa čez naše državne mee. Že za izmenjavo energije med republikami je napetost 30 ili 35 kV prenizka, kar smo izkusili že v svoji dosedanji praksi. Gede na izmjenjavo apsratov im transformatorjev je vsekakor polrebno, da se odločmo za eno ali drugo napetost, ki najbo potem enotfna za vso drževo. Kar pa se Tiča razpo'ožljivih prenosnih kapacitet pa mikakor ne kaže zavleči možnosfi, ki mam jih mud: višja napetost ob iprsktično enalkih izdaikih za imveslicije.

Komisija za sweslavljanje predloga standarda nadalje meni, da je poraba 30 kilovolinega materiala vnesla zmežnjavo v maše elekitriško gospodarstvo in sprožila miz nerešljivih problemov glede obsega regulacije iremsformatorjev, njihovega prenosnega razmerja :pd. Če bi vprašali obratna vodstva, bi majbrž dobili odgovor, daj uporaba 30 ali 33 kilovolinega materiala ni de!ala nobemih težav, p”ič pa so bile težave tedaj, če sploh n'so dobila nobenega maferinla. Zato pa moramo, kako smo že uvodoma omiemili, slej ko iprej stremeti za tem, da se osamosvojimo glede fabrikacije welektričnegia materiala.

Razume se, da tega me bomo dosegli v majblažji bodočnosti, vendar pa moramo vse maše mapore usmeriti Kk temu cilju, zaka{j bi pa sicer vlagali toliko truda in denarja V gradilev naše elektroindustr je. Ima pa ta problem svoje ozadje, ki ga moramo udji kritičmo ogsvetlibi., Opažamo mamreč, da se nežša elektroindustrija prav rada, loteva laežkih im majtežjh mproblemov okrog izdelave apatatov im transformaltorjev za majvišje mnapetoshi, pri tem pa, po vsem Videzu, zamemarja hvaležmejša na'oge jzpolnitve sVOjega Tabrikacijskega programa im zboljšave wvojih proizvodov za sredmje napetosti. Iz gospodarskih razlogov se vsaka tovarna bori za zmago v konkurenci s proizvodi, ki se lahko izdelujejo v večjih setijah, kajti s tem wi pridobiva sredstva Za svoje razširitve in fimamsjrarnje mamj donosnih poslov. Naša, elektroindustrija bi morala polagati več pažnje izpopolnjevanju in fabrikaciji materiala. za. srednije mapetost:, predvsem za 35 kV, potem bo šla tudi naiša osamosvojitev glede lega muteriala hitreje 'k· svojem Cilj. |

Razume se, dok!er ne bomo uvedli proizvodnje vseh 35-kilovo!inih aparatov, bomo navezami vsaj ma delmi uvoz iz, ımozemstva n bomo pač morali uporabljati material tiste države, v kateri bodo devize na razpolago. To prakso izvi»

~ | O SRI R 961

jamo že danes im ni nam znano, da bi imeli težave, niti s Siemensovimi ekspanzijskimi stikali za 30 kV, še mamj pa z amgleškimi wtikali za 33 kV. Komisija za sestavljanje predloga standarda meni, da so največje težave s prena- . petostnimi odvodniki 30 kV. Ob točnejši proučitvi vidimo, da to vprašanje ni bako kritično.

Pravilo Rkoordinacije izolacije zahteva, da vori odvodna napetost odvodnika najnižji nivo izolacije, Če smo V 35 kilovolino omrežje vključiii odvodnike za 30 kV, smo

•najnižji nivo izolacije mskoliko znižali, kar me more kvarno

vplivati ma ostale mivoje. Od odvodnika pa zahtevamo, da me neag ra ma notranje premapetosti omrežja, ki znašaijo po podatkih, ki jih je zbral W. Estort (ETZ 60/1939 zv. 28 in 20 med 1,5- dn d-kralno za 10% povišano medfazno na= ipetostjo Faktor 3 je dosežem samo v 7% primerov v nekem ameriškem omrežju za 140 kV z izolrano neviralno ločko. V vseh ostalih primerih iz amueriških im evropskih omrežij pa ta faktor komaj doseže vrednost 2, kar potrjuje pravilmost lislrezmega mavodila komisije za wsestavljanje predloga. Po tem mavodilu zmaša femenska vrednost največje moiranje prenapetosti 35 'kilovoltnega omrežja ! 1,41.2 · 35. 1.1= 109 kVzem. : Najvišja 50%-na odvodna mapetost je po švicarsk.h predpisih za 30-kV odvodmik 116 kViem zato je ustrezna napetost odvoednika BBC tip HBE 30 108 kVtem. Resda smo blizu zgoraj navedeme motranje premapetosti, Če pa Upoštevsimo, da so v 14 Kkompenziranih omrežjih v Nemičji ugotovili kot najvišjo samo 1,7-krafno prenapetost (glej Estorf, ravno tam), dobimo drugo vrednosti 1,41. 1,7 > 35. 1,1—92/5. KVžem:

Očitno bi v tem primeru BBC-jev odvodnik povsem ustrezal. Težje je vprečanje najvišje dovoljemje obralime napetosti, ki je omejena s 115% mazivne napetosti. Razume se, da bo med obratovanjem s 35 kV ta mapetost prekoračena, kar bi moglo dovesti do ftermijskega preboja

po vsakem: odvodu. Če mu gledamo krivuljo napetosti, ki

ostane (»Restspannung«), pa vidimo, da zmnaša ta napetost ob 100 A odvodnega toka še vedno 38 kV. Tok odvoda pa je običajno znatno jačji m ob 1000 A je ta napetost že 68 kV. Odvodnik mora v tem primeru zanesljivo ugasniti, ker je obratna napetost toliko nižja. i

G\sde na deloma neugodne obrane razmere bi kazalo v našem 35 'kilovalmem omrežju uporabljati angleške odvodn'ke za 33 kV ali pa ameriške za 34,5 kV-na omrežja. Slednji imajo nazivno napetost 37 kV in napatost odvoda 131 kVtem dorej dokaj nad naiviš!o nohramjo prenapetostjo 109 kV. Razen tega so na primer Westimghousovi odvodniki znami kot emi majboljših in svoječasno uporabljemi V maših omrežjih. BBC-jevi odvodn'ki so v toliko neprik'adni, ker tovarna me dovoljuje trajmega obratovianja z napetosijo nad 34,5 kV.

. M standard'zirani vrsfi trofaznih mizkih mapetosti je najvišja 1000 V, ki po pnedlogu TEC mi normalrzirana (tam je majvišja mapetost 600 V), katero pa predlagajo sestavljalci standarda za elektrifikacijo podeželia, Za to napetost ne moremo več uporabliati normalnih mizkonapetostnih izolatorjev N80 ali N95, ker so ti izolatori dimenziorani za nazivno mapetost 500 V (glej DIN VDE 8011). Četudđi smaftramo nazivno mapelost izolatorja za dozemno napetost, pridemo ob ozemljeni nevtira!ni točki šele na 500. /3 — 966 V medifazne mapetositi. Zato ustrezna pržpomba v pojjasnilih. da lahko miporabliamo isti material kot za nizko napetost, mi povsem razumljiva,

Drugo vprašanje se pa tiče praktičmepa pomena 1000- · voline napetosti za našo, e'ektrifikacijo. Predvsem imamo opravka z vasmi, kier so huše pnece razlireseme in We bomo miporabili 1000 V za priključek odđaljenejše skupme hiš, kako bomo pa priključili vmesne konzumente? Res je, da se je fak mačin elekinifikacije, tođa z nekoliko višjimi napetostmi, obnesel! v ZDA, kjer so posamezne farme prikljuičene ma visoko mapelost s posebnimi fransformatorj" Ne smemo pa prezreli, da re tam za veliko čije razdalje "n znatno močneiše potrošnike. Če bi pri mas hote!i wmesmne hiše prikliučith s posebnimj transformatorji 000/400 V ali 1000/220 V. bi stvar nedvomno poslala negospodarna in glede ma ok miagnetiziranja. za obrat neprijebna. Vsekakor je to problem, ki zahteva podrobne jši študij.

1*%