JUS standardizacija

262

Sestavijalei predloga omemjajo, da bi mogli s 1000 V in z Vodmiki 6 mm? premašati 14.5 kW ob cos 'p= 0,8 na daljavo 2,2 km. Vrednost takega predloga je zelo dvomljiva, ker je znano, da so bakremi vodniki se prerezi pod 16 mm? ·'v mehaničmem pogledu zelo šibki, Zato Žže predpisi VDE 0100/1936 zahtevajo za nizkonapelosime proste vode mim:malnž prerez 10 mm? pri bakru in 25 mm? pri: aluminiju. Prenez 6 mm? je dovoljem samo ob mnazdalji drogov do 35 m, ikar bi pa gradmnjo takih daljnovodov zopet podra-Žio, me da bi imel jamstvo za njihovo mehansko trdnost. Zato maj se tako šbki prerezi v nadzemnih prenosnih, progah me uporabljajo, ker so sicer motmje v zimskem času zaradi dodatme obrememnitve neogibme. i :

Iz zgoraj navwedemih razlogioov mapetost 1000 V no vsem videzu nima praktičneca pomema in tudi v TEC-predlogu ni navedena. 'Napeitost 500 V je le vičasih potrebna za večje #ndustnijske obrate, zato je Dripomba v pneđiogu, da naj se Wwporablja samo v izjemnh primerih, popomoma pravilna. Saj bomo skoraj vselej prebili z normalno mapetostjo 2920/380 V, ki maj bo nesnična standardna mapetosi za Irofazna omrežja mnizke mapetostil.

Ob komcu fega mpoglavja še kratka pripomba pede maksimalnih “n minimalnih obratnih napetosti v mapravah nizke mapetosti. Ustrezna točka 904 predloga standarda predpisuje meji + 10% (s priporočilom + 5%), ki se skladata & predlogom IEC predpisov. V tej zvezi bi bilo potrebmno razmisliti o evenfiamž razširitvi napetostmega območja navzdol, kar bi imelo glede ma maše spec fične razmere v e!ektrifikaciji podeželja ogromen pomen. Z ome-

. jitvijo obrane napetosti navzdol ma —10% smo seveda v elektrifikaciji podeželja precej omejemi in možni so primeri, kier gospodarska oz. firiamčina plat me bo mogla ustre-

či pnedpisom, kar praktično. lahko privede do wastoja V.

naši elektrifikaciji podeželja. Ker smo videli, da problem z UVvajamjem move vmesme mapetoshi 1000 V tudi mi rešem, bi kazalo to vprašanje rešiti tako, da bi dopusti v izjemmih primerih mpodeželski lektrifikaciji mižjo spodmjo . mejo obratne napetosti. Naš inštiht se s tem vprašanjem

še mi ukvarjal, zato ne more dati konkretnega predloca.

Pač ja je namem teh vrstic sprožiti problematiko majnižje 'obralne napetosti m Oopozoriti na to, da bi bilo koristno o _tej stvarni globlje razmišljati, Vsekakor me kaže prevzemati določbe predloga internacionalnih predpisov. me glede na maše loka!ne razmere in zahteve.

Točka 103 predloca standarda vsebuje odločbo glede obveznega iporablianja stanđardiziranih napetosti, tokov in frekvemc za večje razširitve in pregraditve. Taka stilizacija je Slcer razumljiva, more pa v spomih primerih doviesti do zaplefljajev, ket ja področje obveznosti :e približno označeno. V tem pnimeru bi kaza'o meje obvezmosti tako formulirat", da bodo poznejši spori izključeni. Hkrati bi, bilo potrebno omenmiii, da maj se mpr.eureditve ma move standardiziranme mapetosti izvršujejo v okviru ekonomskih možnost.

III, STANDARDIZIRANJE VISOKIH NAPETOSTI

Doslej smo obravnavali samo vprašanja, ki se tičejo neposredno mpredloga! standarda im zadevnih pojasnil Romisije za sestavljanje tega predloga. Glede napetostne Vrste smo se dotakmili samo problema 30 alli 35 kV. Ob koncu diskusije želimo dodati še mnekaj splošnih pripomb glede celoine vrste wtamdardiziramih napetosti.

Tvodoma smo že omenili, da so bile naše najvažne še visoke mnapetosli določene na \konferenci v Zagrebu leta 1947. Tedaj je bila izbrana vrsta 10, 35 in 110 kV. Jasno

je, da mamo damss, šesto leto po osvobođitvi, globlji Vpo-,

gled v wpecifične polrebe mašega elektriškega gospodarstva in da bi kazalo ob tej priložnost: razširili našo diskusijo fudi ma mačlno vprašanje standardme vrste visok'h - mapetosti. Sicer je pami Že komisija Za westavljanje predloga standarda načela to vprašanje im predložila slandardno vrsto, ki deloma odstopa od e sprejete, Zato smatra »Imšlitut za elektriško gospodarstvo« v Ljubljani zn sVOJO dolžnost, da poseža v diskusijo tudi glede tega načeleg., viprašamja. DOR . Če pogledamo vrsto normalnih mapelosti po IEC, vi-

dimo, da vsebuje 15. vrednosti med (3. im 580 kV. Razume se, -

da posamezne države-članice me bodo wsprejele v svoje predipise vseh wapetosti po IEC, ker bi bilo tako početje

ZK < - = –

- STANDARDIZACIJA

negospodarno. Na drugi streni pa vemo, kako je prišlo do sestava napetostne vrste po IEC, saj smo ves postopek orisali v predhodnem poglavju. Zalo je Tazumljivo, da si posjamezne države izbirajo normale napetosti plede

ma svoje lokalne zahteve, pri tem pa, po možnosti Hpoštle-

vajo mednarodno odgovor jemo lesivico.,

Glede naših lokalnih razmer moramo pri določ.tvi sbzindardnih napetosti upoštevali naslednja momela:

1. prenosno moč,

2. možnost Wiporabe iransformatorjev Ž~u razne napetosfi. OZ

FHikrati moramo seveda sliremeti za tem, da števile normalnih napetosti me bo preveliko, ker bi po nepotrebnem obreme jevalo našo welekiroindustrijo in dražilo Droizvodnjo. Ne smemo prezreti idi tegm, da so dane investicijske zmožnosti omejeme im da moramo naše kapacitete izkoriščati kolikor je največ mogoče

V.naslednji kritični mrazpravi bomo poleg Že avoječasno spre jetih napetosti 10, 935.in 110 kV ter novega pred-

loga 10, 30 in 110 kV pritegnili k primerjavi še druge

mapetosti, zato da, bomo dobili popolnoma jasno sliko glede prikladnosti posarmeznih mnazivnih napetosti,

1. Prenosna moč

—

Znano je, da masha prenosni moč s kvadratom pre-

mosne napetosti. Ob- stalni mapetosti pa dosežemo 'pove-

Čanje 'premosne moči ludi z graditvijo dvojnih prenosnih prog. Dvojna premosna proga je_gotovo cenejša kot enojIna Iproga Višje mapetosti, če mipoštevemo ludi usirezne stroške za ftransformac'jo. Tako pridemo do zakljuička, da bo višja napelost s stalšča gospodarnosti upnavičena, če bo omogočila premašamje vsaj 3 — do 4-krat večje moči. Višja mapetost msj bo torej s predhodno v razmerju POL: doro: | :

Pog:sjmo, ikako \ustreza ipredlagana Vrsta napetosti zgoraj navedeni zahtevi! V ia mmWsmen smo v razpredeMmico I vnesli vrednost nazivnih mapetosti po predlogu standarda, levo od ushreznega Gtolpca vrednost U/ V 3 in desno od

od njega vrednost U x V3. Razen tega so Vnesemi kvadrati napetosti in razmerje kvadrata s predhodnim kva= dratom. Najbolj poučno je ravno to razmerje, ki je Tazvidno iz poslednjegpa stolpca \. razpredelnici I in ki dokazu je, da je izbrana napetosina vrsfa skrajno nehomogena.

Razpredelnica 1

Un9 Uxy/V3 Už 9 => Un—ı 5,90 | 9 SE 10,40. 36 4 17,89 100 92,78 59,00 9

Vrednosti, ki bi se morsle gibati med 3 in 4 skažejo od 2,78 na 9 in celo ma 13,5. Iz lega je popolnoma jasno,

"da faka mapetostna, vrska ne more Wusirezali vsem zahte-

vem praketičnega obratovan ja.

Pritegnimo h kritiki še svoječasno izbramno~-nmapetostno Vrsto 10, 35 im 110 kV! Uslrezne vredmosti smo vnesli razpredelnico UI, kjer smo pa izpustili napetosti 3 in 6 kV. ker sta, kakor je znano, namemjen za gemeratorje in industrijske mappave. Predmelna razprava pa obravnava

predvsem biste mapetosti, ki so polrebne za široko elekiri-

fikacijo.

Iz razpredelnice II je zopet razvidno, da sVoječasno izbrana mapelostna lestvica še daleč ne mutreza uvodomia poslavljeni zahtevi. Razmerja kvadratov napetosti so znatno prevelika, kar hkmoaki pomeni, da so vmes Vrzeli, Ki jih je potrebno izpolniti., Če bega me občutimo v praksi danes, potem bomo to občutili pozneje, ko bodo razpolož-