Učitelj

Iz otroškega sveta za otroški svet 109

otroške domišljije morda manj enoslavna in monotona, kakor se često misli. Imamo otroke, „trezne“ otroke, ki se ne morejo dvigniti do živahne, bujne, blesteče domišljije; imamo pa tudi umetnike in pisatelje, ki nimajo samo krasnega sloga, ampak tudi kažejo resnično poetiško iznajdljivost, čeravno ne moremo trditi, da so bili v svoje mladosti ubogi na domišljiji. Morebiti pa biva resnica v protislovju (paradoxon), da so mnogi otroci ravno Тако. trezni opazovalci kakor tudi sanjarji, ki prehajajo, kakor je poč razpoloženje, od onega k drugemu in sicer lahkolo, za kotero bi jih odrasli smeli zaviditi. Moja opozovanja zaključim lahko s trditvijo, da je divje navodšenje in bujna domišljija, ki vlada pravljicah in božanstvenih pripovestih, često značilno samo za eno otroško dobo in da pozneje neha produktivnost lantazije, tako da nastopi često sterilnost. To nam dokazuje tuđi življenje umetnikov; večina dečkov in deklic pa se da vsaj nekaj čaša voditi po domišljiji.

Онок, | зе пе 1 таага! јатан позе пе |: гадома! пад čudesi pravljičnega sveta, bi se nam gotovo zdel kot nenaraven; ne bi ga mogli smatrati kot oftroka. A ostane še vse eno prašanje, je li domišljija v otroških možganih vedno na isti način delavna i produktivna. Veda ima namen, pomagati nam pri razumevanju razlike otroške domišljije.

Poleg razlike međ elementarnimi (prvotočnimi, osnovnimi). deli domišljije pa bivajo še drugi, ki so odvišne od temperamenta, od čusivenega „tona“ ali povdarjenosti (i.j. je li občutek prijeten ан перпјејеп) п од ргејежик, vladajočih smeri čustvenih stremljenj.. Domišljija je namreč s čustvenim življenjem tesno združena in bo torej toliko smeri zavrela, kakor to življenje samo. Tako prideznana prikazen, da domišljija nekaterih otrok ljubi in neguje raje temne, grozničave predmele, dočim ima domišljija drugih raje veđre in vesele slike (v· predstavah); da se zopet v nekaterih slučajih raje bavi z znanstvenimi ali praktičnimi vzoci, dočim v drugih vzljubi bolj poetične poteze in boje (barve).

Različnost in bogastvo otroške domišljije torej ni (predmet): stvar, o sateri bi se moglo odločno reči, da biva pri vseh otrocih na enak način. Nasprotno, bogastvo in pestrost fantazije je zelo se izpremijajoča sposobnost, ki pri vsakem ofroku zahteva nov štedij in premofrivanje, da izvemo, kaj in kako čutijo, RO n. PI. stopijo v temi gozd, ko se pogovarjajo punčikami ali svojimi. junak.